So dijaki na letošnji maturi res brali besedilo, ki se norčuje iz spolnega nasilja? Maturitetna komisija pojasnjuje

Kot smo že poročali, je po družbenih omrežjih nedavno zaokrožila objava nevladne organizacije Združenje za moč, ki je opozorila na dva negativna vidika izbire letošnje maturitetne literature.

Po eni strani naj bi dijaki pri slovenščini brali dela, ki obravnavajo distopičnost oziroma ujetost v zaprte institucije, kar lahko še poglobi njihove duševne stiske, po drugi pa naj bi matura iz angleščine vsebovala sporno besedilo, ki podcenjevalno opisuje gibanje JazTudi.

Pri nevladni organizaciji so prepričani, da tovrstna stališča še krepijo toksično maskulinost med dijaki, ki je že tako ali tako v porastu, objavo pa je med drugim delil psiholog Matic Munc, ki je ob tem zapisal: "Resno? Dijakom dajete besedilo, ki se norčuje iz gibanja JazTudi? Resno, Slovenija 2024? Literarne like izprijencev, posiljevalcev, norcev, goljufov, nasilnežev obravnavate zgolj z njihovega umetniškega vidika in ne vidite neposrednih povezav z resničnim življenjem in povsem resno prizadetih mladih ljudi, ki so takšne like tudi res srečali ... Ne v gledališču, ampak doma, na cesti, v klubu ..."

Morda vas zanima tudi:

• Zakaj so se nekatere ženske odločile, da se bodo povsem odpovedale vsem stikom z moškimi?
• Mia Skrbinac s prijavo opogumila druge sotrpinke

Za katero besedilo je sploh šlo?

Pridobili smo daljši odziv državne predmetne komisije za angleščino, od koder so nam sporočili, da so dijaki na spomladanskem roku splošne mature 2024 na višji ravni izpita iz angleščine v Izpitni poli 1B reševali Nalogo 2 iz besedotvorja, ki temelji na besedilu "Why MeToo fallout is wrecking the lives of schoolboys" avtorice Sian Griffiths, objavljenem lani v britanskem časopisu The Times.

Komisija je prepričana, da se besedilo ne norčuje iz gibanja JazTudi, ki mu celo priznava enormno prizadevanje za boljšo družbo, temveč opozarja na možnost krivičnih obtožb fantov, ki so lahko nezaželena posledica tega gibanja.

"Osnovno sporočilo je napovedano in jasno razvidno iz teze na koncu uvodnega odstavka, izražene s povedjo: "Veliko fantov ni naredilo ničesar narobe." Čeprav naj bi veljalo, da je vsak nedolžen, dokler mu ni dokazana krivda, in kot pravi avtorica, najstnikom, o katerih piše, krivda ni bila dokazana, lahko, kot preberemo v članku, krivične obtožbe na podlagi anonimnih prijav preko spletnih aplikacij fante globoko zaznamujejo," pravijo.
 
"Kaj je spornega v besedilu, ki opozarja na posamezne ranljive mladostnike? Želimo nemara na njihovo škodo zanikati problem, ki so ga, kot lahko preberemo, zaznali strokovnjaki? Je tabuiziranje in cenzuriranje te ”plati zgodbe” manj problematično od podcenjevanja težkih zgodb o zlorabah deklet in žensk, ki prihajajo na dan tudi zahvaljujoč gibanju MeToo? A krivca za slednje bo treba iskati drugje, ne v domnevno spornem članku," so še zapisali.

Menijo, da so doslej z izborom besedil za pisni izpit in slikovnih iztočnic za ustni del večkrat dokazali, da so zelo občutljivi za različne družbene probleme, da so širokega duha in da ne bi načrtno izbrali besedila, ki bi govorilo proti kateremu koli gibanju, ki se zavzema za ranljive družbene skupine, za pravice žensk, otrok, istospolnih parov, živali ter deluje proti zlorabam, ksenofobiji in rasizmu.

Glavno težavo pa vidijo v tem, da besedilo lahko sproži tovrstno kritiko in to na podlagi nepreverjenih informacij. "O tem moramo kritično razmišljati, pisati in se pogovarjati. Članek, ki k temu spodbuja mlade, prispeva k enemu temeljnih ciljev izobraževanja," zaključujejo.

Je besedilo res nedolžno?

Besedilu smo se karseda objektivno posvetili tudi sami in v njem razbrali rahlo drugačen podton od tega, ki ga navaja komisija. Da gre za precej kontroverzen članek, je nemogoče zanikati: o njem so ob izidu razpravljali tudi na platformi Reddit in kar nekaj sodelujočih v debati se je strinjalo, da bi se fantje enostavno morali naučiti vprašati za dovoljenje, kar bi odpravilo večino njihovih težav, navedenih v besedilu.

Nevarno opravičevalno metodo "fantje so pač fantje" moramo kot družba prerasti, da bi lahko prekinili "nedolžno" fantovsko nadlegovanje in dotikanje, ki mu je večina deklet podvržena od zgodnjih najstniških let.

"Ja, generacijsko uničevanje življenj žensk in deklet bi se moralo nadaljevati, ker fantje ne razumejo koncepta sporazuma. Ne morem verjeti, da kdo lahko napiše tak ušiv članek," je na forumu na primer tedaj zapisala neka uporabnica.

Drugi uporabnik pa je dodal: "Na tem svetu sem 36 let, velikokrat sem se napil, kadil travo in vse mogoče, a kljub temu nikoli in nikdar nisem spolno nadlegoval nikogar. Samonadzor je tisto, kar bi morali te dečke učiti od zgodnjih let."

Članek na primer predstavi primer petnajstletnega fanta, ki mu je obtožba, da se je štirinajstletnice dotikal na seksualen način, precej pretresla življenje. Opisuje fantov strah, da bo šel zaradi tega v zapor in podobno, nikjer pa se niti malo ne opredeli do tega, da je dotikanje nekoga na intimen način, če se za to ne dogovorita sporazumno, enostavno nesprejemljivo.

Kot družba z izjemno visokim številom femicidov, eden se je zgodil pred slabimi desetimi dnevi, imamo toliko večjo dolžnost, da o tem, kaj je sporazum in da ženska in njeno telo nista osebna lastnina, izobražujemo tudi mlajše generacije.

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču