Življenje na ulici je za njih še bolj neusmiljeno, saj so podvržene tudi fizičnemu in spolnemu nasilju.
Še ne tako dolgo nazaj smo si brezdomca večinoma predstavljali kot moškega srednjih let, ki na klopci v parku pije vino iz steklenice in mimoidoče "fehta" za drobiž. A to se zadnje čase spreminja, kajti v ospredje vse bolj prihajajo tudi ženske brezdomke. Te se na ulici soočajo z drugačnimi pogoji kot njihovi moški kolegi, smo lahko slišali v reportaži oddaje Tednik.
Kot družba še vedno težje sprejemamo ženske brezdomke
Zaradi ekonomske in socialne krize brez doma ostaja vedno več ljudi, opozarjajo nevladne organizacije, med brezdomci pa narašča število žensk. "Ker v Sloveniji nimamo zavetišč, ki bi bila namenjena zgolj ženskam, so v zameno za streho nad glavo pogosto prisiljene v izkoriščevalske načine bivanja," so izpostavili v oddaji.
Tega se zavedajo tudi pri društvu Kralji ulice, kjer so se načrtno lotili spoprijemanja z omenjeno problematiko. Postali so ženskam bolj varno zatočišče, v katerem so lahko slišane in opažene.
Socialna pedagoginja Hana Košan, zaposlena pri omenjenem društvu, pravi: "Če je bila izbira nekoga, da je izbral cesto in da bo pozimi celo spal zunaj, potem so morale biti druge izbire res zelo grozljive. A kot družba smo še vedno bolj kritični do brezdomnih žensk, ki so mogoče tudi matere, kajti večini ljudi to nikakor ne gre skupaj."
Zakaj ženske pristanejo na ulici?
Nekdanja brezdomka Klavdija je v otroških letih doživljala strašno nasilje od očeta, v zadnjem trenutku jo je pred gotovo smrtjo rešila stara mama. Težko preteklost je začela utapljati v alkoholu in mamilih. Najprej je zaradi odvisnosti od heroina izgubila stanovanje in nekaj časa gostovala pri različnih znancih. Nato ji je ostala samo še ulica, smo slišali v njeni predstavljeni zgodbi.
"Najhujše na cesti je to, da si sam," pove o svojih treh letih brezdomstva. Sprva zaradi vpliva mamil niti ni dojela, da živi na cesti. "Naučiš se veliko trikov za preživetje, eni so lepi, drugi pač niso," doživela pa je tudi spolno nadlegovanje in napeljevanje k prodaji spolnih uslug.
"To ni neko lepo življenje, a sčasoma ti postane celo sprejemljivo," je povedala druga sogovornica v oddaji, ki je na ulici preživela deset let. "Zebe te, nimaš kam iti ... nevladne organizacije so odprte čez dan, ampak zvečer se vse zapre." Edina rešitev, ki jo je imela na voljo, je bilo "skvotanje" oziroma bivanje v zapuščenih stanovanjih, ki nimajo ogravanja, vode in niti sanitarij.
Obsojajo jih drugi, obsojajo se tudi same
"Najhujše je to, da smo sebi dovolile, da smo prišle do sem," je povedala ena od obiskovalk prostorov društva Kralji ulice v Ljubljani. Socialna pedagoginja Hana Košan ob tem pravi: "Velikokrat ženske rečejo, da so deležne obsojanja ne samo splošne javnost, temveč tudi institucij, češ da se kot ženske ne bi smele znajti v tej situaciji."
Tudi glede nasilja v družini so deležne obsojanja, največkrat z očitki, zakaj ga niso zaustavile. "Zato večkrat ne zaupajo institucijam," pravi zaposlena pri Kraljih ulice, kjer imajo žensko svetovalnico, kjer lahko brezdomke varno spregovorijo o svojih stiskah.
Brezdomnost žensk je bolj nevidno
Medtem sodelavka dnevnega centra pri Kraljih ulice Kata Rupar pravi: "Redko katera ženska omenja, da ima prijateljice. Največkrat so nastanjene pri nekih moških in ravno zato jih ne vidimo toliko v zavetiščih. Vendar to niso neke varne namestitve, dostikrat gre za situacije, ki so prežete z nasiljem, uporabo mamil in pogojevanjem s spolnimi uslugami."
Med njihovimi t. i. sponzorji prevladujejo starejši moški, ki od njih zahtevajo takšne in drugačne protiusluge za streho nad glavo. S spolnim izsiljevanjem pa je prežeto tudi življenje na ulici.
Z minimalno plačo bo letos moralo preživeti več kot petdeset tisoč ljudi
Novo na Metroplay: Helena Blagne iskreno o večeru, po katerem ni več mirno spala | Mastercard® podkast navdiha z Borutom Pahorjem