25. 11. 2024, 15:30 | Vir: STA
Nataša Pirc Musar jasno izpostavila: "To ni le rana, ki jo nosi posameznica, temveč globoka brazgotina naše družbe"
Odvila se je nacionalna konferenca z naslovom Učinkovitost ukrepov za zaščito žrtev intimnopartnerskega nasilja.
Na nacionalni konferenci z naslovom Učinkovitost ukrepov za zaščito žrtev intimnopartnerskega nasilja, ki poteka ob današnjem mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami, so med drugimi opozorili na pomen sodelovanja med strokovnimi službami.
Te kljub kadrovski stiski po mnenju sodelujočih svoje delo opravljajo dobro. Nacionalna konferenca v organizaciji ministrstev za delo, za pravosodje in za notranje zadeve ter Društva za nenasilno komunikacijo, Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja poteka že tretjič.
Udeležence konference so uvodoma nagovorili predsednica republike Nataša Pirc Musar, ministrica za pravosodje Andreja Katič, minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec ter predsednica Društva SOS telefon Maja Plaz.
"Nasilje nad ženskami ni le rana, ki jo nosi posameznica, temveč globoka brazgotina naše družbe in velik družbeni problem. Zato mora prav vsak, od pristojnih državnih organov, do vsakega posameznika, opraviti svoj del naloge, če želimo pravičnejšo in boljšo družbo," je uvodoma dejala Pirc Musar. Ob tem je poudarila, da imajo pri preprečevanju in ukrepanju ob nasilju vlogo tudi nosilci družbenopolitične moči, mnenjski voditelji in seveda mediji.
Nujnost individualnega in družbenega ukrepanja ob pojavu nasilja je omenila tudi pravosodna ministrica Katič. "Dokler bomo družba, v kateri brez obotavljanja pokličemo 113, če sosedu vdirajo v hišo, pogledamo pa stran, ko vidimo, da je moški udaril žensko ali si zatisnemo ušesa, ko slišimo krike iz sosednjega stanovanja, nismo naredili dovolj," je izpostavila.
Minister Poklukar je poudaril, da je pri ukrepanju zoper nasilje nujno medresorsko sodelovanje. Spomnil je na ustanovitev medresorske delovne skupine za preprečevanje vseh vrst nasilja. "Skupina je delo zaključila in v sprejem vladi predlagala nekaj medresorsko usklajenih ukrepov in priporočil, ki bodo dodatno okrepila sodelovanje, žrtve pa še učinkoviteje zaščitila," je povedal.
"Vsak nov primer femicida je opozorilo, da smo kot družba odpovedali. Vsak umor je preveč, praviloma pa je umor partnerke rezultat dolgoletnega nasilja, ki ga okolica in pristojne institucije niso zaznale in preprečile," pa je prisotne opomnil Mesec.
Plaz je ob koncu nagovorov opomnila na raznolike vidike preprečevanja nasilja. Meni, da morajo pri tem sodelovati država, ki naj izpolnjuje svojo zakonsko dolžnost zaščite žrtev nasilja, posamezniki in institucije, ki lahko širši javnosti predajo sporočilo o nesprejemljivosti nasilja.
Med drugim v okviru konference potekala tudi okrogla miza
V okviru konference je med drugimi potekala tudi okrogla miza z naslovom Vloga centrov za socialno delo in nevladnih organizacij pri učinkoviti zaščiti žrtev intimnopartnerskega nasilja. Na okrogli mizi so spregovorili sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo (CSD) Slovenije Tatjana Milavec, Koordinatorica za preprečevanje nasilja CSD Maribor Sanja Sitar Surić, direktor socialne inšpekcije z ministrstva za delo Peter Stefanoski in Maja Plaz.
Po besedah Sitar Surić se je število oseb, ki se opogumi prijaviti nasilje, v zadnjih 20 letih povečalo. Če je dežurni telefon na centru zvonil takrat zelo redko, zvoni danes več kot 200-krat na leto. Povedala je, da so institucije s centri na čelu na prijave nasilja zelo odzivne.
"Institucije smo ljudje - če nam je mar, če poznamo svoje odgovornosti in vlogo v sistemu, je marsikaj mogoče, premiki so mogoči," je uvodoma izrekla Milavec. Ob tem je izpostavila številne predloge za boljše ukrepanje in preprečevanje nasilja. Poseben poudarek je bil na izvajanju skupnih izobraževanj vseh akterjev, ki sodelujejo pri zaščiti žrtev, pospešitvi kazenskih postopkov zoper storilce in zagotovitvi kadrovskih, prostorskih in finančnih virov.
Kadrovsko podhranjenost je izpostavila tudi Plaz. Po njenem mnenju centri kljub pomanjkanju socialnih delavcev delujejo dobro. Kljub temu je veliko nezaupanja v sistem, zato je pomembno, da se zavedamo pomena celostne podpore žrtvam nasilja. "Občutek varnosti jim daje drža institucij, zelo tehtajo naše besede, neverbalna komunikacija. Mi smo tisti, ki lahko naredimo spremembo že samo z enim stavkom, ko jasno izrazimo namero k reševanju," je zaključila.