Leto dni po izživljanju nad dekletom v Celju, ki je šokiralo Slovenijo: statistika razkriva, da se število kaznivih dejanj povečuje

Aprila bo naokrog leto od pretresljivega primera medvrstniškega nasilja, ki je aprila lani šokiral Slovenijo: po spletu je zaokrožil posnetek, na katerem smo lahko videli, kako dekleta v Celju pretepajo in zmerjajo vrstnico. Zanimalo nas je, kako se je odmeven primer zaključil in če je bil kdo od udeleženih mladoletnikov obsojen. S policije so nam ob tem sporočili, da so v omenjenem primeru zaradi suma storitve kaznivega dejanja nasilništva po 296. členu Kazenskega zakonika ovadili šest mlajših mladoletnih oseb. Obrnili smo se tudi na Okrožno državno tožilstvo v Celju, kjer so nam sporočili, da so od policije zahtevali dopolnitev kazenske ovadbe. Ko bodo prejeli vse potrebne podatke, bodo lahko dokončno sprejeli državnotožilsko odločitev. 

Zanimalo nas je tudi, ali so imeli policisti v zadnjem času kakšne prijave, povezane z medvrstniškim nasiljem, koliko jih je bilo in kako v tem primeru ukrepajo. V odgovoru so med drugim zapisali, da medvrstniško nasilje obravnavajo kot pojav, ko eden ali več učencev oziroma vrstnikov praviloma dlje časa izvaja negativne akcije proti drugemu vrstniku, lahko pa se pojavlja tudi kot enkraten dogodek.

Sicer je medvrstniško nasilje lahko fizično (pretepanje, brcanje ipd.), ali psihično (socialna osamitev, izdaja zaupnih informacij, širjenje škodljivih in lažnih govoric, poniževanje), lahko pa ima tudi druge oblike, ki niso nujno protipravna dejanja (zbadanje, norčevanje …). Včasih so lahko posledice socialnega in psihološkega trpinčenja sovrstnikov celo hujše in trajnejše kot pri fizičnem nasilju. Izpostavili so, da smo v zadnjem času lahko priče tudi številnim primerom medvrstniškega nasilja, ki se pojavlja na spletu.

Eden ga je tepel, drugi je snemal s telefonom

Tudi v spletni svetovalnici tosemjaz.net lahko opazimo obupane primere učencev: "V šoli se zadnje čase ogromno soočam z medvrstniškim nasiljem. V nedeljo zvečer sem enemu od sošolcev prek Snapchata po nesreči poslal selfie, na katerem se vidi, da sem brez majice. Ko je to sliko odprl, je naredil posnetek zaslona in poslal skoraj vsem sošolcem. Zdaj imajo to sliko že skoraj vsi v razredu. Eden od sošolcev je to sliko dal na profilno sliko. Zadnje čase sem zelo utrujen zaradi njih, ker so zelo nesramni in nasilni. Ne vem, na koga se sploh še lahko obrnem. Vsakič, ko gredo mimo mene, me udarijo. To je neznosno! Dovolj jih imam, ampak mi noben ne more oziroma noče pomagati, sicer pa tudi nobenemu ne upam povedati in sploh ne vem, kaj naj rečem," svojo izkušnjo opisuje eden od učencev.

Težka situacija drugega učenca je naslednja: "Že vrsto let se mi ponavlja vedno isto - medvrstniško nasilje v šoli. Pomagati so želeli že učitelji, psihologinja, razredničarka ... Nič boljše. Ko mi nekdo nagaja, ne kaznujejo njega, ampak meni ponudijo možnost: ja, pa pojdi v drugo učilnico, ja, pa se ga izogibaj, ne poslušaj ga ... Vedno se ti pritožuješ ... Danes me je sošolec tepel, drugi sošolec pa je snemal s telefonom. Je pa potem rekel mojemu očetu, da je posnetek zbrisal. Ne vem, kaj narediti, da se to nagajanje enkrat konča."

Tretja se v svetovalnici sprašuje: "Koliko v šolah jemljejo resno medvrstniško nasilje? Moja izkušnja je, da tega ne jemljejo resno in imajo mnenje, da je stvar staršev, da naučijo otroka, kako se spopadati s tem in kako se zase postaviti in da šola otrok ne bo v vato zavijala. Opazila sem, da v šolah jemljejo tudi še kot pozitivno to, ker da so tisti učenci, ki to izvajajo, močne osebnosti in je to grajenje osebnosti. Zdaj ni tako hudo, kot se morda sliši, ampak na neki subtilni ravni sem opazila." 

Primere je treba obravnavati resno

Policija ob tem poudarja, da je treba vse primere medvrstniškega nasilja obravnavati še kako resno. "Vse primere medvrstniškega nasilja je potrebno resno in strokovno obravnavati, predvsem pa takoj ob zaznanem nasilju. Največkrat so prve institucije, ki so seznanjene z medvrstniškim nasiljem, šole. Včasih o izkušnji nasilja spregovori otrok sam, včasih njegovi sošolci/vrstniki ali starši, veliko primerov (predvsem fizičnega nasilja) lahko zaznajo učitelji sami. Dejstvo je, da je zaradi medvrstniškega nasilja prizadeto otrokovo dostojanstvo in fizična ali spolna nedotakljivost ter kršene njegove pravice. Otrok lahko občuti strah, nemoč, krivdo, sram," poudarjajo.

Ob tem dodajajo: "Vsi primeri medvrstniškega nasilja ne ustrezajo opisom prekrškov ali kaznivih dejanj. V teh primerih mora šola zoper povzročitelja ukrepati v skladu s svojim vzgojnim načrtom in pravili šolskega reda, žrtvi pa nuditi potrebno psihosocialno pomoč in podporo. Včasih ravnanja otrok ustrezajo opisom kaznivih dejanj iz Kazenskega zakonika. V teh primerih je prijava policiji nujna, saj so po 145. členu Zakona o kazenskem postopku vsi državni organi in organizacije z javnimi pooblastili dolžni naznaniti kazniva dejanja, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti, če so o njih obveščeni ali če kako drugače izvejo zanje."

Število kaznivih dejanj se povečuje

S policije so nam posredovali tudi podatke za izbrana kazniva dejanja, katerim je skupno, da je bila vsaj ena oseba otrok (oseba, ki še ni dopolnila 18 let) žrtev in vsaj ena oseba otrok osumljena kaznivega dejanja. Pri tem je potrebno poudariti, da po določilih kazenskega zakonika osebe, ki še niso dopolnile 14 let, niso kazensko odgovorne, zato evidence teh dogodkov v policiji ne vodijo.

Kot je razvidno iz statistike, so najpogostejša obravnavana kazniva dejanja v letu 2023 nasilništvo, grožnje, lahka telesna poškodba, prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva, spolni napad na osebo mlajšo od 15 let in izsiljevanje. Trend se žal nadaljuje tudi v letu 2024.

O vseh dogodkih, s katerimi je policija seznanjena, sicer obvešča pristojne centre za socialno delo (ne glede na to, ali gre za protipravno ravnanje, kaznivo dejanje ali prekršek ali če dogodek ni v pristojnosti policije). Z otroki se je potrebno tako v šolskem kot domačem okolju sicer ves čas pogovarjati, pridobiti otrokovo zaupanje, da bo znal in zmogel poiskati pomoč v primerih nasilja, obenem pa s tem otroke naučimo tudi odgovornega ravnanja.

Statistika prikazuje najpogostejša kazniva dejanja, ki so jih storile mladoletne osebe, žrtve pa so mladoletniki in otroci. Prikazuje število obravnavanih kaznivih dejanj, katerih je bil osumljen mladoletnik (fizična oseba stara med 14 in 18 leti), oškodovana pa je bila vsaj ena mladoletna oseba ali otrok v obdobju 2018-2023 ter za leto 2024 do 20. februarja letos. Vidimo lahko, da medvrstniško nasilje predstavlja pereč problem. Zaskrbljujoče je tudi, da lahko opazimo, da se načeloma skozi leta število obravnavanih kaznivih dejanj povečuje.

Kako ukrepati in kam se obrniti?

Vzgojno-izobraževalni zavodi se soočajo z različnimi oblikami nasilja in so se na vsako pojavnost nasilja dolžni odzvati. Protokola sta s strokovnimi usmeritvami v pomoč na zelo konkretni ravni, je piše na spletni strani gov.si. Ob zaznavi nasilja so ob tem v šolah predpisani takojšnji ukrepi. Zaposleni, ki je zaznal nasilje, mora ukrepati takoj in prekiniti nasilje, izvesti potrebne ukrepe za zaščito otrok, ki je doživel nasilje, obvestiti morajo starše in če je potrebno, poklicati nujno medicinsko pomoč ter opraviti razbremenilni pogovor z otrokom, ki je doživel nasilje.

Policija ob tem na spletni strani izpostavlja, da je ključno, da se ne čaka in pristaja na nasilje, ampak je potrebno takoj spregovoriti o svojih težavah, saj z odlašanjem in trpljenjem ne bo bolje. Izpostavljajo tudi, da se z ustrahovanjem in nasiljem nihče ne more spopasti sam, zato naj v šoli učenec o situaciji pove učitelju ali učiteljici, strokovnim delavcem, ravnatelju, sosedom ali komu drugemu, ki mu zaupa. O tem lahko učenci govorijo tudi s svojimi prijatelji - morda ima kdo od njih podobno težavo. Tako lahko pomaga tudi drugim, ki jih ustrahujejo ali izsiljujejo. Učenec pa se lahko obrne tudi k staršem ali skrbnikom in k učitelju stopite skupaj.

Med drugim se lahko mladi v šolah, ki se spopadajo z medvrstniškim nasiljem, seveda vedno obrnejo tudi na policijo. Na spletni strani policije ob tem izpostavljajo, da gre za resno težavo in da velikokrat otrok ali mladostnik, ki je žrtev medvrstniškega nasilja, ne upa povedati, kaj se mu dogaja ...

Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc