Milosavljević o preiskavah bančnih računov: "Take sporne metode so praksa nedemokratičnih držav"

N1 je v soboto razkril politično afero, katere začetki segajo v konec leta 2021. Nacionalni urad za preprečevanje pranja denarja je namreč v času vlade Janeza Janše na podlagi kratkega anonimnega obvestila v manj kot treh tednih poslal 238 zahtev za vpogled v 195 transakcijskih računov kar 107 ljudi in podjetij.

Kako je takratni direktor urada Damjan Žugelj sprožil eno najbolj obsežnih preiskav v zgodovini tega urada, ali je pri tem kršil zakon, zlorabil svoj položaj in pomembno državno institucijo, ki jo je vodil, zdaj preiskujeta tudi policija in tožilstvo, navaja N1.

O mednarodnem ozadju afere 

Medijski strokovnjak in profesor na ljubljanski fakulteti za družbene vede dr. Marko Milosavljević je za Večer dejal: “Pomanjkanje dokazov in indicev za brskanje po bančnih računih kaže, da je šlo za politično motivirano aktivnost z mednarodnim ozadjem, saj je bil očitno slovenski urad za preprečevanje pranja denarja izkoriščen za trgovanje s prijateljskim režimom Janeza Janše v Srbiji. To je v resnici najbolj srhljivo."

To, da pri sporni preiskavi bančnih računov niso bili samo interesi slovenske politične stranke in takratnega premierja, ampak so bili slovenski državni organi glede na dosedanje informacije zlorabljeni za namene tuje politike in tuje vlade, je po Milosavljevićevih besedah v drugih državah EU težko predstavljivo.

Obračun s političnimi nasprotniki?

Milosavljevićeva navedba se nanaša na poročanje portala Necenzurirano o dogovoru med srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem in Janšo, da bosta pred pred srbskimi in slovenskimi volitvami, ki so lani sovpadle (v Srbiji so bile 3. aprila, pri nas pa 24. aprila) s pomočjo uradov za preprečevanje pranja denarja v obeh državah pridobila potencialno vroče informacije o svojih nasprotnikih in si jih izmenjala. Janšo naj bi zanimal Robert Golob oziroma balkanske transakcije Gen-I.

Vučića so medtem zanimali morebitni slovenski bančni računi in transakcije vodje srbske opozicije Draga Đilasa, predvsem pa poslovneža Dragana Šolaka, za katerega se ve, da že dolgo posluje tudi v Sloveniji, in ki je za Vučića že leta "državni sovražnik številka ena". 

Milosavljević meni, da so take sporne metode, ki služijo diskreditaciji medijskih lastnikov, direktorjev, urednikov in novinarjev, praksa nedemokratičnih držav.

"Stopnja zlorab je pri anonimkah visoka"

Da je bila Žugljeva preiskava skrajno neobičajna, je za N1 povedal tudi Klaudijo Stroligo, prvi direktor slovenskega urada za preprečevanje pranja denarja: "Za tako obsežno preiskavo urada, ki bi šla tako daleč, sploh pa na podlagi anonimke, nisem slišal še nikoli."

Milosavljević pa ob tem navaja, da se v Sloveniji anonimke pogosto ustvarja po potrebi in veljajo za nezanesljiv mehanizem: "Večinoma so izmišljene in imajo namen diskreditacije določenih posameznikov." Opozoril je, da se anonimnih prijav zaradi visoke stopnje zlorab slovenski novinarji le redko poslužujejo pri svojem delu . "Še posebej previdno in odgovorno pa bi morali z njimi ravnati v krogih tožilstva, policije, sodstva in drugih državnih organov," je prepričan.

Preberite, kako se je na razkritja v sobotni izjavi za N1 odzval Janez Janša.

Novo na Metroplay: "To je kot droga" - Livija Pandur | N1 podkast s Suzano Lovec