Ministrica za kulturo Asta Vrečko je dodala, da če je to njena želja, zakonskih zadržkov glede izročitve nimajo. A je izročitev odvisna še od enega pogoja.
Prešernova nagrada Svetlani Makarovič se lahko izroči, je prek družbenih omrežij sporočila ministrica za kulturo Asta Vrečko. Kot je zapisala, so na ministrstvu v Arhivu RS preverili, da je umetnica ni prevzela, zato je v skladu z zakonom to mogoče. Svetlana Makarovič je nagrado zavrnila, ker jo je istega leta prejel tudi pater Marko Rupnik.
Po dogovoru z umetnico možna izročitev nagrade
V izjavi za medije je pojasnila, da ni zakonskih zadržkov, da ji nagrade ne bi vrnili, če je to njena želja, saj so v Arhivu RS, ki hrani dokumente ministrstva, preverili, da ji ni bila izročena. Na vprašanje, kdaj bi se to lahko zgodilo, je odgovorila, da se morajo pogovoriti z umetnico. Glede finančnega vidika nagrade pa je pojasnila, da je o tem treba še presoditi.
Svetlana Makarovič je Prešernovo nagrado zavrnila leta 2000, ko jo je prejel tudi pater Marko Ivan Rupnik, ki se je v zadnjem obdobju znašel v pozornosti zaradi navedb redovnic o spolnih zlorabah. Ob aferi se je pojavilo vprašanje, kako postopati z nagrado. Svetlana Makarovič je izrazila pričakovanje, da ji jo bo država letos vrnila.
"Takoj po tem, ko sem to nagrado v celoti zavrnila, sem vrnila tudi častni znak svobode predsedniku države Milanu Kučanu s pripombo, da mi ta znak ničesar več ne pomeni, ker je prišlo do zlorabe Prešernove nagrade, ko si je Rimskokatoliška cerkev ugrabila in zlorabila nagrado s tem, da je razbila sam statut te nagrade. To sem sprejela kot žalitev mene kot osebe in mojega umetniškega opusa," je pred dnevi povedala Makarovičeva.
Po njeni oceni bi se spodobilo, da bi Rupnik ob razkritju spolnih zlorab redovnic iz skupnosti Loyola Prešernovo nagrado vrnil, njej pa bi bila nagrada v celoti vrnjena, kot jo je v celoti zavrnila.
Naj nagrado vrne sam, je Rupnika, ki se na navedbe o zlorabah doslej ni odzval, pozvala tudi ministrica. "Prešernova nagrada patru Marku Ivanu Rupniku ni bila podeljena na način, na katerega upravni odbor Prešernovega sklada sicer deluje, saj patra Rupnika ni bilo med kandidatkami in kandidati za Prešernovo nagrado, ki so jih predlagale strokovne komisije, temveč ga je med nominirance mimo strokovnih komisij uvrstil kar upravni odbor sam. Pri tem ni šlo za podelitev za življenjsko delo, čemur je Prešernova nagrada namenjena, ampak za podelitev za eno samo delo, ki pa poleg vsega tudi ni dostopno širši javnosti," je opozorila ministrica. Rupnikove mozaične poslikave, za katere je prejel nagrado, so namreč del papeževe zasebne kapele.
Kot je še pojasnila ministrica, trenutni zakon o Prešernovi nagradi iz leta 2017 ne predvideva postopka za odvzem Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada. A po njenem mnenju bi to morali spremeniti, saj morajo prejemniki najvišjega državnega priznanja odražati vrednote svobodne, vključujoče in solidarne družbe.
ZZZS lani s 133-milijonskim primanjkljajem: pristojni pojasnili, zakaj je tako