Večna dilema: kateri slovenski kraji so najboljši za mlade družine?

Ustvarjanje prvega doma za mlado družino je velik korak, pri katerem lokacija nikakor ni nepomemben faktor. Nekaterim odgovarjajo večja mesta, drugim življenje v manjših, bolj umirjenih in zelenih krajih, ki pa imajo vso potrebno infrastrukturo vseeno na dosegu roke. Toda, ali ne glede na subjektivne preference v Sloveniji obstajajo kraji, ki so še posebej primerni za mlade družine?

To je bržkone želela ugotoviti članica Facebook skupine Nepremičnine od ust do ust, ki je drugim članom nedavno postavila naslednje vprašanje: "Tisti, ki ste zadovoljni s tem, kje živite, kakšni so razlogi? Kateri kraji po Sloveniji so dobri za mlado družino, glede na vaše potrebe?"

Zrcalce, zrcalce, na steni povej, kateri najboljši kraj v Sloveniji je tej

Glede na to, da ima omenjena skupina več kot 100.000 članov, je uporabnica dobila pestre in raznolike ter številne odgovore. Med kraji, ki so bili omenjeni brez dodatnih pojasnil, so se med drugim znašli Ajdovščina, Kamnik, Koper in Izola, Zaplana, Rače, Ljutomer, Šmarješke Toplice, Logatec, Medvode in Mirna Peč.

"Lenart v Slovenskih Goricah. Tam je vse, vrtec, šola, veliko igrišč. Veliko mladih družin se priseljuje, zato bodo šolo v kratkem širili. Varno mesto, z lepo okolico," je zapisala ena od članic. Druga priporoča Cerknico, v katero se je preselila pred nekaj leti. "Takrat sem za stanovanje dala še neko razumljivo vsoto. Na splošno so cene nepremičnin na Notranjskem malce nižje, a je lokacija še vedno relativno blizu Ljubljane. Vse potrebno je blizu (trgovine, lekarna, zdravstveni dom, vrtec, pošta itd.), naokrog pa veliko narave." Iz istega razloga, da je vse na dosegu roke, so bile večkrat omenjene tudi Slovenske Konjice.

Čeprav so bila večja mesta v manjšini, so se našli tudi zagovorniki Maribora in Ljubljane. "Ljubljana, izven ringa oziroma kjerkoli z zelenjem. Razlogi: bližina obvoznice, bolnic, dostopnost z avtobusi, bližina vrtca, vseeno pa živimo stran od prometa, obdani z živalmi, hodimo ven vsakodnevno, veliko je malih otrok ... minus so seveda cene najema/nepremičnin. Sicer pa bi kvečjemu migrirali bližje najinih služb, ne pa predaleč od vsega, kar nam Ljubljana nudi. Šla bi pa jaz osebno tudi proti obali recimo, skratka prav v majhne kraje ne bi šla," se bere eno od priporočil.

Življenje v večjih krajih: blagoslov ali nepotreben strošek?

Poleg predlogov o najprijetnejših krajih je debata odprla tudi druge pomembne točke, na primer vse višje stroške bivanja v nekaterih - predvsem večjih in bolj obleganih - krajih. "Jaz sem popolnoma nezadovoljna s tem, kje v Sloveniji živim. Če po petnajstih letih šolanja s službo za nedoločen čas in plačo, ki je za 200 € nižja kot najemnina za stanovanje (brez stroškov), ne morem dostojno živeti, ne vem, kaj lahko o tem sploh še razpravljamo. 3x sem kandidirala za občinsko stanovanje, ostane mi tržno, kjer je 20 kvadratov 400 €+stroški. Bog ne daj, da si želim živeti z družino pri štiridesetih letih, ker dejansko si lahko privoščim samo bivanje pri staršu," je bila iskrena ena od sodelujočih v razpravi. Ni sicer povedala, v katerem kraju točno živi, je pa namignila, da se nahaja nekje na obali.

"Mi smo pa z Obale prišli na Kras, ker smo imeli na izbiro garsonjero, polno plesni in potrebno prenove, ali trisobno novogradnjo na Krasu," ji je odgovorila druga članica skupine. "Po desetih letih smo prodali stanovanje in kupili hiško v Divači. Ni mesto, ki ponuja veliko, vendar je vse kar blizu. Predvsem mir. Včasih sva se čudila, če sva normalna, da greva tja živet. Zdaj pa tudi z dobitkom na loteriji ne bi šla drugam."

Kar nekaj prahu pa je dvignila izjava neke matere, ki je dejala, da je zanjo center večjega mesta najbolj optimalen kraj za življenje, saj to pomeni, da živi čim bližje mestu dela, hkrati pa imajo njeni otroci obilo možnosti za razne aktivnosti.

"Zame je to center večjega mesta - ne izgubljam časa na cesti s prevozom, tako da ga ostane več za družino, z otroki hodimo v/iz šole peš. Ker je to (skoraj) center mesta, je popoldanskih krožkov in aktivnosti na izbiro malo morje - za otroke in odrasle. Tako moja otroka plešeta 4x na teden, hodita na karate 3x, nogomet 3x na teden, v glasbeno šolo in na šah, midva z možem skočiva skupaj na svoj šport 3x na teden.

Če bi se morala voziti gor in dol, mi že časovno in logistično tega ne bi uspelo usklajevati, kaj šele ob delu! Pri 10 in 11 letih gresta otroka lahko na marsikatero aktivnost tudi sama peš, ker je vse blizu. Kljub zelo natrpanemu urniku cele družine so tedni, ko nam avta sploh iz garaže ni potrebno vzeti, ker je vse na dosegu roke in lahko hodimo, skočimo na kolo ali mestni promet. Prometni zamaški na nas ne vplivajo na noben način in zame je upravljanje z lastnim časom svoboda, ki mi je nič ne more nadomestiti," je zapisala.

Kljub temu da se je njen odgovor nanašal na izbiro kraja bivanja, so nekateri v njem namreč zaznali slabo starševanje. "Pri vseh teh aktivnostih imajo otroci sploh kaj prostega časa, so sploh lahko otroci? Brez zamere, a meni je to preveč. Raje bi šli vsi skupaj kot družina na kakšno, ne vem, krajši pohod ali pa samo druženje doma," ji je očitala ena od članic skupine, druga pa je šla celo tako daleč, da je dejala: "CSD obvestiti. Saj mladoletni otroci potrebujejo starše, da jih vodijo. Po vaših komentarjih pa sklepam, da so prepuščeni sami sebi in šoli."

Novo na Metroplay: “Ljudje mislijo, da je podjetništvo bogastvo brez truda!” | Marko Verdev