4. 12. 2024, 15:53 | Vir: STA
Je župan štajerske občine ponarejal dokumente? Proti njemu vložili kazensko ovadbo
Zaradi domnevnega ravnanja župana bi lahko prišlo do resne ekološke katastrofe.
Zveza društev Moja Mura je vložila kazensko ovadbo proti županu Šentilja Štefanu Žvabu zaradi domnevnega ponarejanja prostorskih dokumentov za legalizacijo kompostarne Ceršak. Občina naj bi manipulirala s spremembo namembnosti zemljišča, kjer kompostarna stoji, je povedal predsednik Zveze Samo Tuš. Žvab za STA ni želel dati izjave, se je pa pred nekaj dnevi oglasil na Facebooku, kjer je med drugim zapisal, da ob izdaji gradbenega dovoljenja za kompostarno še ni bil župan.
V primeru poplav bi lahko prišlo do onesnaženja
Kompostarna Ceršak, ki je v lasti podjetja Kogal oziroma Karlija Udovičiča, je na poplavnem območju reke Mure, kjer je odloženih približno 150.000 ton odpadkov. Po navedbah Zveze obstaja resna nevarnost, da bi v primeru poplav prišlo do onesnaženja bližnjih vodnih virov, ki oskrbujejo več kot 100.000 prebivalcev severovzhodne Slovenije. "Odpadki so nevarnost za vodovarstvena območja in črpališča pitne vode, kot sta črpališče Ceršak in drugi vodovodni sistemi v regiji," je opozoril Tuš.
"Prvo gradbeno dovoljenje je bilo izdano na podlagi ponarejenih prostorskih dokumentov," pravi predsednik Zveze Tuš. "Dokumentacija kaže, da je bilo zemljišče v uradnih aktih prepoznano kot gozdno, a je občina leta 2004 izdala lokacijsko informacijo, v kateri je zemljišče označeno kot kmetijsko, kar je omogočilo pridobitev gradbenega dovoljenja za kompostarno," je pojasnil Tuš.
Dodal je, da so več let zbirali dokaze o domnevnem ponarejanju. "Dolga leta smo iskali način, kako je bilo možno legalizirati ta obrat na območju, ki ima toliko zaščitnih ukrepov. Zdaj smo pridobili dokumente, ki dokazujejo, da je bilo kmetijsko zemljišče nezakonito preimenovano v stavbno," je še povedal Tuš.
"Področje ima isto zaščito kot Postojnska jama"
Tajnik Zveze Boris Bezjak je povedal, da je bil občinski prostorski načrt v pripravi od leta 2012, še pod prejšnjim županom. Pojasnil je, da so na občini želeli spremeniti namembnost zemljišč, da bi bil cel otok stavbno zemljišče. A mnenjedajalci niso dali pozitivnega mnenja. "Žvab pa se je odločil, da bodo akt ponaredili, kot da je tam že stavbno zemljišče in je v vse dokumente napisal, da gre dejansko za stavbno zemljišče. Torej je dobesedno ponaredil dejansko stanje oziroma stanje, ki ga je akt določal," je dodal Bezjak.
Zveza Moja Mura je v ovadbi izpostavila tudi nepravilnosti pri prodaji zemljišča, na katerem stoji kompostarna. Po njihovih navedbah je lastnik zemljišče v priobalnem pasu reke Mure kupil od Sklada kmetijskih in gozdnih zemljišč leta 2003, kar naj ne bi bilo zakonito.
"Na zemljišču, ki je zaščiteno kot naravna vrednota, ni dovoljeno graditi takšnih objektov. Gre za območje, ki bi moralo biti varovano podobno kot Postojnska jama," je povedal Bezjak."Kako je mogoče, da je na tem območju, ki ima toliko zaščit nad sabo, tak obrat? Za primerjavo, to področje ima isto zaščito kot Postojnska jama. In nepredstavljivo je, da bi tam nekdo začel odlagati odpadke," je še povedal Bezjak.
Državnemu tožilstvu predložili obsežno dokumentacijo
Po navedbah Zveze se je Žvab udeleževal protestov proti kompostarni, hkrati pa naj bi s svojim delovanjem omogočil njeno nadaljnje obratovanje. "Zgroženi smo nad županovo dvoličnostjo. Medtem ko se je javno postavil proti kompostarni, je v ozadju podpiral njeno delovanje, kar je škodovalo prebivalcem Ceršaka in širše," menijo na Zvezi.
Ovadba, ki jo je Zveza predložila državnemu tožilstvu po besedah Tuša in Bezjaka vsebuje obsežno dokumentacijo, pridobljeno s pomočjo preiskav in pravnih strokovnjakov. "Verjamemo, da je tožilstvo zdaj v fazi, ko nima več nobenega dvoma glede zakonitosti našega primera. Nemudoma zahtevamo odstranitev vseh odpadkov s tega območja in takojšnje zaprtje kompostarne Ceršak," je še dejal Tuš.
Zveza Moja Mura poudarja, da primer kompostarne Ceršak kaže na širše težave delovanja pravne države in pomanjkanje nadzora nad okoljsko občutljivimi območji. "Ne gre le za lokalni problem. Če ne bomo zaščitili pitne vode, se moramo vprašati, kam vodi naša okoljska politika," je sklenil Tuš.