Preplah v murskosoboški bolnišnici: zaradi smrtonosne bakterije umrl bolnik

V Splošni bolnišnici Murska Sobota je v soboto umrl bolnik srednjih let, pri katerem so potrdili meningokokno sepso, je povedal predstojnik mariborske območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Zoran Simonović. Epidemiološka služba je zato takoj identificirala in zaščitila 68 oseb, ki so bile v tesnem stiku z obolelim.

Kot je povedal Simonović, so identificirani stiki po prejetem zdravilu zaščiteni pred okužbo, zato posebni dodatni ukrepi niso potrebni. Osebe, ki niso opredeljene kot tesni stiki, pa ne potrebujejo zaščite z zdravili, saj je tveganje za prenos okužbe zunaj ožjega družinskega okolja izredno majhno.

Bolezen se prenaša z neposrednim tesnim stikom z bolnikom in preko kapljic, ki vsebujejo izločke iz nosu in žrela okuženih oseb. Nekateri ljudje imajo bakterije v nosu ali žrelu in sami nimajo nobenih težav, kljub temu pa lahko bakterije prenesejo na druge osebe.

"Okužba lahko poteka zelo hitro. Lahko pride do razvoja okužbe možganskih ovojnic, lahko pa tudi do okužbe krvi oziroma sepse. V tem primeru se stanje bolnika spreminja hitro, praktično iz ure v uro. Bolezen se začne nenadoma z visoko temperaturo, glavobolom, slabostjo in bruhanjem, lahko pride tudi do otopelega vratu, zelo hitro lahko pride tudi do izgube zavesti," je dejal Simonović.

Kot je povedal, lahko bolezen kljub hitremu antibiotičnemu zdravljenju v osmih do 15 odstotkih poteka v hudi obliki in se konča s smrtjo. Ob tem je dodal, da je za prenos okužbe potreben precej tesen stik z okuženim na razdalji manj kot 1,5 metra z možnostjo stika z izločki iz bolnikovih ust ali nosu.

"Kot take lahko razumemo poljubljanje, uporabo istega jedilnega pribora, kozarcev in zobne ščetke, daljši neposreden stik obraza proti obrazu ob kašljanju, kihanju, glasnem govorjenju," je pojasnil predstojnik mariborske NIJZ.

Zaščito so v konkretnem primeru prejeli vsi ožji družinski člani, zdravstveno osebje, ki je bilo v tesnem stiku z bolnikom pri opravljanju visoko tveganih posegov, ter sodelavci v kolektivu, ki so bili v tesnem stiku z bolnikom na delovnem mestu in v prostem času. Za zdaj še ne vedo, kaj je bil vir okužbe, je pa imel bolnik dejavnike tveganja za težji potek okužbe.

Meningokokne okužbe se sicer pojavljajo ves čas. V Sloveniji v zadnjih letih beležijo od tri do 20 primerov letno. V zadnjih desetih letih so potrdili 101 primer, od katerih je sedem ljudi umrlo, zadnja dva smrtna primera sežeta v leto 2018.

V Evropi je nekaj tisoč potrjenih primerov letno, v svetu pa so določena območja, kjer je tveganje za okužbo večje, predvsem v subsaharskih območjih, in se okužbe pojavljajo v obliki epidemij, zato za potovanja v te kraje priporočajo cepljenje.

Ob tem je Simonović še poudaril, da cepljenje proti meningokoknim okužbam ni isto kot cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu. V primeru slednjega gre namreč za virusno obolenje, ki ga povzroči okužba po ugrizu okuženega klopa, medtem ko gre v prvem primeru za bakterijsko bolezen. Letno za zaščito proti njej cepijo okoli 1500 ljudi, zlasti tiste, pri katerih je mogoče pričakovati večje tveganje za hujši potek bolezni, z okrnjenim imunskim sistemom, ali tiste, ki so brez vranice.