Sezona gob: pravila gobarjenja, ki jih ne smete prezreti

Gozdovi v Sloveniji pokrivajo kar 58,4 odstotka vseh površin, zato spadamo med najbolj gozdnate države v Evropi. Nabiranje gob je med Slovenci izjemno priljubljena dejavnost, sploh jeseni, ko na plano pokuka več različnih vrst gob, a le redki gobarji dosledno upoštevajo pravila gobarjenja.

Kako pravilno nabiramo gobe?

Gob ne smemo nabirati po občutku, saj pri nas rastejo gobe številnih vrst, med katerimi je veliko strupenih. Nekatere so celo zaščitene in je njihovo nabiranje prepovedano. Vsak gobar mora poznati vsaj osnovne vrste gob, upoštevati pa mora tudi druga pravila nabiranja.

Namreč ni vseeno, kako nabiramo gobe. Odtrgamo jo tako, da ne poškodujemo podgobja, torej jo nežno zavrtimo ali pa jo pri tleh odrežemo z nožem. Vidni morajo biti vsi deli gobe, da lahko prepoznamo njene morfološke značilnosti, na podlagi katerih lahko gobo prepoznamo in se prepričamo, da je užitna. Odtrgano gobo skrbno očistimo in jo položimo v košaro oziroma drugo sredstvo za prenašanje, ki mora biti zračno. Nikakor gob ne prenašamo v plastičnih vrečkah.

"Nabiramo samo tiste gobe, ki jih poznamo, mlade, zdrave, v košarico, očistimo jih že na rastišču. Ne nabiramo premladih, ki še niso utegnile odvreči trosov, in ne prestarih, ki jih raje pustimo za razmnoževanje," opozarjajo v Gobarskem društvu Ptuj.

Koliko gob lahko naberemo?

Posamezen gobar lahko na dan nabere dva kilograma gob. V kolikor to mejo preseže ali pa kako drugače krši pravila gobarjenja in ga pri tem dobi inšpekcija, sledi kazen. Nadzor nad izvajanjem prepovedi in omejevanjem nabiranja gob opravljajo gozdarska inšpekcija, inšpekcija varstva okolja ter pooblaščena nadzorna služba za varstvo parkov in drugih zavarovanih naravnih znamenitosti, na terenu. 

Kako shranjujemo gobe?

Priporočljivo je, da gobe po prihodu domov takoj očistimo. Kot smo že pisali, gob ne smemo prati pod tekočo vodo, temveč jih očistimo z nožkom in papirnato brisačko. Skoraj vse užitne gobe lahko zamrznemo, najbolje takoj po nabiranju. Še boljše pa je, če boste gobe pripravili sveže. A pazite, da jih ne pojeste preveč. Gob namreč ni primerno uživati v večjih količinah, prav tako pa je pomembna pravilna priprava.

Nekatere gobe so užitne tudi surove, a jih je treba prepoznati, da ne pride do zastrupitve.

Kakšni so znaki zastrupitve z gobami?

Prvi znaki, po katerih lahko prepoznate zastrupitev, so bolečine in krči v trebuhu, slabost in bruhanje, driska in huda žeja, močno znojenje, motnje zavesti, halucinacije, upočasnjen ali pospešen srčni utrip, vročina, glavobol in zmedenost.

Če je čas med zaužitjem in prvimi znaki kratek, zastrupitev ni nevarna, v primeru, da je daljša od nekaj ur, pa je lahko usodna. "Če je inkubacijska doba daljša od šest ur, na primer pri zeleni mušnici, je zastrupitev lahko usodna, saj strupi pridejo v kri in organe. Znano je, da so pri poljski koprenki, ki je smrtno strupena, lahko prvi simptomi šele čez več dni ali tednov," opozarjajo strokovnjaki v gobarskem društvu. V tem primeru je treba zastrupljenca takoj odpeljati v bolnišnico in zdravniku povedati, s katero gobo se je zastrupil.

Da se izognete "usodni" situaciji, je pomembno, da upoštevate pravila nabiranja gob in pravilne priprave. Nabirajte le na terenu, ki ga dobro poznate, in le gobe, za katere ste prepričani, da so užitne.

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču