Po vsej državi se ljudje soočajo s posledicami rušilne ujme, kar močno vpliva tudi na otroke in mlade. Kako prepoznati, da so v stiski in jim pomagati?
Država se sooča s posledicami ene najhujših naravnih katastrof. V prvem planu je ta hip sanacija škode in poplavljenih prostorov, vendar ob tem ne smemo pozabiti pozornosti namenjati tudi duševnemu zdravju, saj so številni ljudje v hudi stiski, sploh pa otroci, ki morda še ne razumejo povsem, kaj se dogaja.
Pri organizaciji TOM telefon, namenjeni otrokom in mladostnikom, ki se v procesu odraščanja srečujejo z različnimi vprašanji, dilemami ali stiskami, so zbrali doživljanja in občutenja otrok in mladostnikov po svetu, ki so bili ravno tako udeleženi v naravnih nesrečah, da bi starši otrok, prizadetih v tokratni ujmi, lažje razumeli njihova čustva.
Kako so se otroci torej vedli ob podobnih katastrofah?
- Prizadelo jih je to, da so izgubili svoje najljubše igrače, odeje, posebna oblačila ali darila, knjige itd.
- Bili so jezni, kar so izrazili z metanjem, brcanjem, udarjanjem.
- Opazili so, da hitreje postanejo razburjeni, vpijejo, se pritožujejo, se oklepajo bližnjih ali trmarijo.
- Postali so bolj aktivni in nemirni, opazili so, da se počutijo negotovo ali napeto.
- Bali so se, da se bo nesreča ponovila. Nekateri so večkrat vprašali: "Se bo to spet zgodilo?", predvsem ob ponovnem deževju.
- Bali so se biti sami ali spati sami. Nekateri so si zaželeli prespati pri starših ali z bratom ali sestro. Nekateri so imeli težke sanje.
- Nekateri so potrebovali več crkljanja.
- Nekateri se telesno niso počutili dobro: slabost, bruhanje, glavoboli, vročina ali pomanjkanje apetita.
- Umaknili so se na samo in čas preživeli na digitalnih napravah.
- Nekateri otroci so se počutili krive, da so v redu, medtem ko prijatelji ali drugi ljudje trpijo.
- Počutili so se zanemarjene zaradi staršev, ki so se trudili očistiti in obnoviti svoje domove in življenje družine.
- Težko so sledili običajnemu dnevnemu ritmu (vstajanje, zajtrk, obveznosti, kosilo, igra, večerja, spanje).
- Prestrašeni ali tesnobni so postali zaradi novega dežja, neviht ali negativnih medijskih poročil.
- Nekateri niso ničesar pokazali navzven, a so v notranjosti doživljali številna čustva.
Kako se z otroki pogovarjati o naravnih nesrečah?
Če opazite, da je vaš otrok zaradi dogajanja spremenil vedenje ali se zapira vase, se verjetno sprašujete, kako z njim načeti pogovor o naravni nesreči. Pri Unicefu so zato za starše, vzgojitelje, učitelje in mladinske delavce pripravili nekaj smernic, kako se z otroki pogovarjati o naravnih nesrečah.
"Bodite pozorni na vedenje otrok. Otroci velikokrat srkajo informacije iz okolice, ne da bi to odrasli sploh opazili. Redno preverjajte njihovo počutje," so ob tem zapisali. "V otrocih so se ob vseh poročilih in novicah nabrale informacije, ki jih težko umestijo v svoj vsakdanji svet. Dajte jim čas in jim nudite oporo. Nudite jim topel objem in skrbite za njihov občutek varnosti."
1. Osredotočite se na otroka, ne na stisko
Najprej preverite, ali se otrok želi pogovarjati o neurju ali poplavah, ki so vas prizadele ali je zanje izvedel iz medijev, svetujejo pri Unicefu. Naj otrok vodi pogovor. Ne pritiskajte nanj in ne poskušajte na vsak način razlagati, kaj se je zgodilo. Nekateri otroci bodo morda z radovednostjo spregovorili o svojih skrbeh, medtem ko bo drugim to težko. Otroke samo opomnite, da se lahko z vami in drugimi zaupanja vrednimi odraslimi pogovorijo, kadar koli želijo. Priznajte jim njihova čustva in jim zagotovite, da je naravno, da so zaradi teh stvari zaskrbljeni, žalostni ali prestrašeni.
2. Bodite iskreni, razložite resnico
Otroci imajo pravico do resničnih informacij o tem, kaj se dogaja v svetu, vendar so odrasli tudi odgovorni, da jih varujejo pred stisko. Uporabljajte jezik, primeren njihovi starosti, bodite pozorni na njihove reakcije in bodite občutljivi za njihovo stopnjo tesnobe. Pri razlagi poiščite vire, ki so prilagojeni otrokom. Situacije razložite skozi otroške oči, pri čemer uporabljajte varne slike (ne fotografij, kjer ležijo trupla živali ali je viden utapljajoč človek) in razumljiv jezik.
Če ne poznate odgovora na njihova vprašanja, izkoristite to kot priložnost, da skupaj raziščete odgovore.
3. Ponudite zagotovilo
Otrokom povejte, da jih imate radi, in jih spomnite, da odrasli v njihovem življenju delajo vse, kar je v njihovi moči, da jih ohranijo varne. Lahko si ogledate pozitivne, vesele fotografije gasilcev ali civilne zaščite. Načrtujte, da boste z njimi preživeli več časa, saj bodo tako veliko lažje in hitreje preboleli stisko in tesnobo.
Ob neurjih in poplavah, ki smo jim bili priča v zadnjih dneh, se otroci v iskanju občutka varnosti obrnejo na svoje starše ali odrasle, ki jim zaupajo.
— UNICEF Slovenija (@UNICEFsi) August 7, 2023
Pripravili smo nekaj napotkov, kako se pripraviti na pogovor o tem z otroki. https://t.co/Z14cMZ16dS
4. Pomagajte otrokom, da se vrnejo k običajni rutini
Pri Unicefu pravijo, da je na podlagi ugotovitev, ki izhajajo iz njihovega dela na terenu, za otroke, ki jih je prizadela nesreča, izjemno pomembno, da se vrnejo k igri in učenju, da lahko ponovno pridobijo občutek normalnosti in rutine. Otroku lahko k vrnitvi občutka normalnosti pomagate tako, da ga spodbujate k dejavnostim, ki jih veselijo, kot so igranje s prijatelji, branje in risanje.
5. Pokažite jim dobre ljudi, ki se trudijo pomagati
Pomembno je, da otroci vedo za dejanja poguma, velikodušnosti in prijaznosti običajnih ljudi, ki poskušajo pomagati družinam, ki so jih prizadele naravne nesreče. Deljenje zgodb o prostovoljnih prvih posredovalcih, voditeljih skupnosti in občanov, ki v teh dneh nesebično pomagajo prizadetim, je lahko tolažilno in pomirjujoče.
6. Pokažite jim, kako lahko pomagajo
Pogovor z otroki in prikaz, kako lahko pomagajo drugim, jih lahko opolnomoči in je pomemben korak k povrnitvi samozavesti. Če boste darovali za prizadete v poplavah, lahko otroku to tudi poveste in razložite, da je medsebojna pomoč zelo pomembna, saj nam omogoča občutek varnosti in občutek, da tudi v nesrečah nismo sami, temveč lahko takoj dobimo pomoč.
7. Poskrbite zase
Otrokom lahko najbolje pomagate, če se boste tudi sami dobro počutili, nazadnje poudarjajo pri Unicefu. Otroci bodo zaznali vaš odziv na novico, zato jim pomaga, če vedo, da ste mirni.
Če ste zaskrbljeni ali razburjeni, si vzemite čas zase in se obrnite na druge odrasle družinske člane, prijatelje in zaupanja vredne ljudi v vaši skupnosti. Če potrebujete dodatno pomoč, stopite v stik z organizacijo, ki vam lahko nudi psihosocialno pomoč. Pomembno je, da se pomirite, saj lahko le na tak način pomagate otroku ohranjati ravnovesje in pozitiven odnos do življenja.
Najdite čas za stvari, v katerih uživate, in se pridružite otrokom pri igri. Ostanite optimistični in ne stresajte svojih skrbi na otroke. Prav tako poskrbite, da se v prisotnosti otroka ne prepirate o nastali situaciji, škodi, iskanju rešitev.
Optimizem in pozitivno vzdušje lahko otrokom prihrani travmatično doživljanje izkušnje. Skupaj ohranjajte čimbolj pozitivno vzdušje, saj je prijetno domače vzdušje izjemno pomembno za otrokovo dobro splošno počutje in občutek varnosti.
https://www.metropolitan.si/novice/slovenija/poplave-psiholoske-posledice-ljudje/
Novo na Metroplay: Ajda Rotar Urankar in David Urankar iskreno o zakonu in težki življenjski preizkušnji