Naročniki so dobili obvestilo, v katerem je navedeno ...
Revija National Geographic velja za eno najbolj prepoznavnih publikacij na svetu. Znana je tako po vrhunskih fotografijah kot po poglobljenih člankih s področja znanosti, narave, zgodovine in kulture. Od leta 1888, ko je v ZDA luč sveta ugledala prva številka, je začela izhajati v več kot 30 jezikih in dosegla na milijone bralcev, njena rumena obroba pa je postala legendarni simbol kakovostnega branja.
Slovenci smo svojo izdajo kultne revije dobili leta 2006, izhajati pa je začela pod okriljem založbe Rokus Klett v sodelovanju z ameriškim National Geographic Society.
Morda vas zanima tudi:
Revija izhaja mesečno in poleg prevedenih vsebin iz izvirne izdaje prinaša tudi prispevke priznanih slovenskih avtorjev, denimo fotografa Arneta Hodaliča, etnologa Janeza Bogataja, alpinista Vikija Grošlja, zgodovinarja Ota Lutharja in drugih. Njihovi prispevki se osredotočajo tudi na naravne in kulturne posebnosti slovenskega prostora ter tako ustvarjajo most med svetovnim in lokalnim.
Toda tega bo zdaj očitno konec. Na nas se je namreč obrnil bralec slovenske edicije National Geographica, ki je razkril, da so naročniki dobili obvestilo o skorajšnjem prenehanju izhajanja številnim ljube revije.
"Žal vas moramo obvestiti, da prihodnje leto ne bomo več izdajali revije National Geographic Slovenija. Na položnici je zato naveden znesek le za 8 številk. Aktivno iščemo rešitve, in če jih uspešno najdemo, bomo revijo še naprej izdajali. Hvala, ker ste bili del naše skupnosti in nas spremljali na naši poti raziskovanja sveta," piše v sporočilu, ki nam ga je posredoval. Bralec je razumljivo užaloščen in presenečen, saj je bil naročnik slovenske izdaje od začetka.
A skorajšnje slovo kultne revije v slovenščini je najbrž še en simptom krize slovenskega novinarstva, ki se v zadnjem obdobju sooča z resnimi izzivi. Ti se med drugim kažejo v zmanjševanju števila zaposlenih in krčenju uredništev.
Eden izmed izrazitih primerov je časopisna hiša Večer, kjer so odpustili več novinarjev in urednikov, med njimi tudi uglednega urednika sobotne priloge Večera Roka Kajzerja. Podobni trendi se pojavljajo tudi v drugih slovenskih medijih in v tujini, saj bralci, sploh mlajših generacij, vse več informacij dobivajo na družbenih omrežjih.
Raziskava Mediana TGI iz leta 2022 je recimo pokazala, da 54 % odraslih, starih od 15 do 75 let, bere tiskano ali digitalno izdajo dnevnih časopisov, medtem ko tiskano izdajo vsaj enkrat tedensko bere le 25 % te populacije. Ti podatki nakazujejo na splošen upad zanimanja za tiskane medije, kar verjetno še posebej velja za mlajše generacije, ki se vse bolj obračajo k digitalnim virom informacij.
