Bizarna navodila za nego bolnega otroka, ki razburjajo javnost (so pozabili na očete?)

Zaradi precejšnjega porasta začasne zadržanosti od dela zaradi nege otroka je Sekcija za primarno pediatrijo v okviru Združenja za pediatrijo pri Slovenskem zdravniškem društvu izdala smernice za starše in pediatre, ki naj bi pomagale pri ugotavljanju, katero otrokovo bolezensko stanje zahteva nujno obravnavo ali pregled pri zdravniku, kdaj pa gre kljub temu lahko v vrtec ali šolo.

Menijo namreč, da to, da morajo starši ostajati doma, ko otrok ne gre v vrtec oziroma šolo, predstavlja nevšečnosti tako zanje kot tudi za njihove delodajalce, obenem pa je otrok prikrajšan za program, ki ga v ustanovi zamuja. S tem naj bi se povečeval pritisk na pediatre, da staršu odobrijo začasno zadržanost od dela zaradi nege, čeprav to po oceni pediatra glede na zdravstveno stanje otroka ni vedno potrebno.

Že ta vidik smernic je na družbenih omrežjih vzbudil precej negativne odzive. Pedagog dr. Klemen Lah je denimo prepričan, da je navodilo, da lahko otroci v šolo pridejo tudi rahlo bolni, voda na mlin deloholizmu, ki je ogromen problem slovenske družbe.

"Priti bolan na delovno mesto, ultimativni prepoznavni znak deloholika, pogosto ni označeno kot problematično, temveč 'plemenito' dejanje: 'sočutno' do sodelavcev, ki bi jih odsotnost obremenila z dodatnim delom, in 'odgovorno' do podjetja, ki bi utrpelo izgubo," je med drugim zapisal. "Ko otroke učimo, da lahko pridejo tudi bolni v šolo, jih posredno učimo, da je samopoškodbeno vedenje lahko tudi okej. To pa ni okej. Vsaj ne, če nas samopoškodbeno vedenje iskreno skrbi. In če ne želimo že v šolah vzgajati delavcev, ki jim bo samoumevno, da na delo prihajajo tudi, če so bolni."

"Mama mi je našla uši in že poskrbela za zdravila ..."

Vendar pa je v navodilih še nekaj nenavadnega, zaradi česar je na družbenih omrežjih završalo. Navodila imajo namreč tudi slikovno prilogo oziroma miselni vzorec "Zbolel sem", ob katerem pa pozornemu očesu ne uide, da je vsa skrb oziroma nega otroka v primerih, ko potrebuje pomoč, pripisana – materi.

Mama tako otroku čisti oči s fiziološko raztopino, mu potipa trebušček, briše izcedek iz oči, mu obira uši oziroma gliste in poskrbi za zdravila. O očetu ni v teh navodilih ne duha na sluha, na kar so opozorili tudi portali in organizacije, ki se zavzemajo za enakost spolov, denimo Spol.si in Inštitut za proučevanje enakosti spolov, ki ga vodi Ana Pavlič.

"Ko otroci zbolijo, za njih očitno lahko skrbijo le mame?" se sprašujejo in dodajajo, da tovrstne vsebine ne prispevajo k normaliziranju koriščenja dopusta za nego in varstvo otrok tudi za očete in ne spodbujajo aktivnega očetovstva. Ana Pavlič dodaja, da nam ta objava kaže, kako malo naredimo za to, da bi očete spodbujali k temu, da dejansko prevzamejo aktivnejšo skrb pri vzgoji in negi otrok, s čimer bi bistveno vplivali predvsem na možnosti usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja žensk, na njihov položaj na trgu dela in na nujnost odprave škodljivih prepričanj, da je ženska oziroma mati primarna roditeljica – tista, ki po svoji domnevno naravni danosti zna, zmore in ve najbolje. 

"To ni nič nenavadnega, še posebno, če smo seznanjeni s statistični pokazatelji podalpskega razumevanja vloge matere in očeta: v debelih osemdeset odstotkih so ženske tiste, ki so primorane koristiti dopust za nego bolnega družinskega člana oziroma članice; čeprav imajo očetje in matere možnost enakovredne delitve starševskega dopusta, ga še vedno v veliki večini izrabijo predvsem ženske (leta 2020 ga je tako izkoristilo skoraj 18.000 žensk in 820 moških). Nova zakonodaja, ki omogoča neprenosljivih 60 dni starševskega dopusta za očeta, prav tako pa lahko odslej oba starša hkrati koristita krajši delovni čas z namenom varstva otrok, kot taka gotovo pomeni pozitivno legislativno sugestijo, a slednje ne bo dovolj, če ji ne bo vzporedno sledila še širša družbena zaveza v smeri, ki bo s spodbujanjem aktivnega očetovstva, promoviranjem uravnoteženega usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja ter družin in partnerstev, ki temeljijo na enakosti spolov, v vseh procesih socializacije in ob jasni kritiki vsake stranpoti, ki nas vodi stran od enakosti, v legitimiranje podrejenosti žensk.

Raziskave namreč kažejo, da bi takšno aktivno očetovstvo prineslo številne dobrobiti moškim, ki se otresejo škodljivih patriarhalnih norm o vlogi očeta, ki za družino skrbi tako, da se udejstvuje zunaj doma, otrokom, ki čutijo emocionalno oporo in podporo od obeh staršev ter družbi kot celoti, otroci se namreč o spolnih vlogah najprej učijo tako, da opazujejo (ne)zavedni zgled, ki jim ga dajejo starši. Zares aktivni očetje, tisti, od katerih imajo njihovi otroci največjo korist, ne spadajo samo v zabaviščne parke, na športna igrišča in v nakupovalna središča, postati morajo osrednji liki vsakega izobraževalnega izročka, ki bo namenjen skrbi, negi in vzgoji otroka," zaključuje direktorica Inštituta IPES.

Za odziv smo zaprosili Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki je smernice objavil na spletni strani, od koder so dosegle javnost, vendar so nas napotili na Sekcijo za primarno pediatrijo, avtorja izvornega gradiva.

Predsednik Sekcije za primarno pediatrijo dr. Denis Baš zatrjuje, da so bile smernice gotovo mišljene za vse, tako matere kot očete in skrbnike, a da prevladuje omemba matere, ker "se otroci običajno obrnejo na mamo, kadar imajo težave". Niso pa želeli z objavo nikogar izključiti, zato obljubljajo, da bodo v kratkem objavili popravljeno različico.

Novo na Metroplay: Nuša Lesar o najlepšem letu svojega življenja, materinstvu in delu voditeljice