V času trajanja ukrajinske vojne se je k nam zateklo veliko oseb, ki so potrebovale ne le pomoč, temveč tudi zaščito. Pristojni skrb izražajo predvsem zaradi dejstva, da dejavnost narašča, medtem ko je prijav žrtev vse manj.
Slovenija je ena od ciljnih držav izkoriščanja trgovine z ljudmi, saj predstavlja tranzitno državo za osebe iz jugovzhodne Evrope – ti prek naše države nadaljujejo pot v druge države članice Evropske unije (EU)."Največ žrtev trgovine z ljudmi prihaja iz najbolj revnih delov sveta oz. regij in najrevnejših slojev prebivalstva; najbolj ranljivi so otroci, mladostniki, ženske, brezposelni, migrantski delavci in begunci. Dejansko žrtev lahko postane vsakdo, ki se v določenem trenutku ali življenjskem obdobju znajde v situaciji, zaradi katere postane ranljiv. Številne žrtve trgovanja z ljudmi namreč zakonito prebivajo v državi in so zakonito zaposlene," pojasnjujejo na spletnem mestu državne uprave Gov.si.
Povečanje števila migracij se že skoraj eno leto odvija predvsem zaradi vojne v Ukrajini. Predvsem ženske zaradi negotovosti, revščine in iskanja načina preživetja doživljajo različne vrste zlorab.
V letu 2021 je Policija prepoznala 40 žrtev trgovine z ljudmi, od tega 39 žensk. Vse so bile spolno izkoriščane, največ žrtev, kar 18, je bilo iz Dominikanske republike. Obravnavanih je bilo 18 osumljencev, od tega 13 moških, 3 ženske in 2 pravni osebi, lahko preberemo na Gov.si.
"Gre za pojav, ki se močno razvija in širi; na eni strani zaradi pohlepa ljudi, neizprosne ekonomske globalizacije in s tem povezanega povpraševanja po ceneni delovni sili, na drugi pa zaradi dejstva, da še vedno veliko ljudi živi v okolju brez priložnosti za dostojno, varno in svobodno življenje, v slabih socialnih in gospodarskih razmerah, ki jih obvladujejo neperspektivne ekonomije in pojav korupcije," pojasnjujejo na policiji in dodajajo: "V policiji ugotavljamo, da so v Sloveniji žrtve izkoriščane predvsem zaradi prostitucije, spolnih zlorab in služabništva, zaznavamo pa tudi druge oblike izkoriščanja, ki se kažejo predvsem v prisilnem delu, prisilnem izvrševanju kaznivih dejanj in prisilnem beračenju."
Fotograf, ki je v objektiv ujel vojno v Ukrajini: "Želim si le, da ne zapreš oči"
Marca lani Slovenijo pretresla pripoved starejšega moškega z Reke na Hrvaškem
V nedeljskem Dnevniku smo lahko lani marca na Televiziji Slovenija prisluhnili pripovedi gospodu Antonu z Reke na Hrvaškem. Ta je povedal, da si je na madžarsko-ukrajinsko mejo "prišel iskat novo ženo". Nekdanja žena ga je zapustila:"To je dobro zame in zanjo. Ona bo dobila streho nad glavo, vsaj začasno, dobro pa bo tudi zame," je v prispevku povedal moški. Njegova zgodba je vzbudila veliko debat glede zaščite in nevarnosti, ki se lahko pripetijo vsakomur.
Polona Kovač iz društva Ključ, nevladne organizacije, ki si prizadeva izkoreniniti prakse trgovanja z ljudmi, je takrat pojasnila, da je učinkovito informiranje o tovrstnih dogodkih ključnega pomena: "Nujno je učinkovito informiranje, ki pa mora iti z roko v roki s sistemom pomoči, ki bo osebam, ki prihajajo, omogočil dostojno življenje ter integracijo in preprečil, da bi postale žrtve različnih oblik zlorab. Če bo sistem pomoči dovolj dostopen, bo prostora za zlorabe manj," so takrat poročali na N1. Kovačeva je tudi opozorila, da so bile ukrajinske državljanke žrtve tovrstnih praks že pred vojno, tako v Sloveniji kot v drugih evropskih državah.
Mednarodna organizacija dela namreč razpolaga s podatki, da je na svetu 40 milijonov žrtev trgovine z ljudmi. Ti naj bi ustvarili slabih 110 milijard evrov dobička na leto, dve tretjini tega se navezuje na spolno izkoriščanje.
Kje tičijo vzroki za tovrstna dejanja?
Vzrokov za trgovino z ljudmi je veliko in so različni, so pa povezani z različnimi družbenimi pojavi, dogodki in okoliščinami, ki vplivajo na življenje neke skupnosti. Pri tem sta bistvena elementa gospodarska in socialna neenakost, in sicer tako v državah izvora kakor tudi v ciljnih državah, pojasnjujejo na policiji, pri čemer se jim pridružujejo tudi v društvu Ključ: "Dejstvo, da so tujke, pomeni njihovo dodatno ranljivost, ki jo trgovci z ljudmi/zvodniki lažje izkoristijo. Njihov manko možnosti jih postavlja v pozicijo, ko morajo sprejeti prostitucijo, da si zagotovijo sredstva za lastno preživetje in/ali za preživetje svojih otrok ali drugih družinskih članic in članov."
Pristojni opozarjajo, da so na udaru tudi mladi, ki predstavljajo rizično skupino, čeprav v Sloveniji tovrstnih zlorab še nismo zabeležili. Čeprav proti zlorabi ni odporen nihče, je Kovačeva opozorila, da so bile ukrajinske ženske zaradi revščine predvsem povržene nadomestnemu materinstvu.
Žrtve dejanj ne prijavijo
Po navedbah policije je glavni razlog za to, da žrtve dejanj in možnih izkoriščanj ne prijavijo, v tem, da so od storilcev finančno odvisne. "Žrtve v zameno za izkoriščanje (prostitucija, prisilno delo itd.) prejmejo del plačila, ki pa je pogojeno s spoštovanjem notranjih pravil, odplačevanja dolgov, stroškov ... To plačilo pa je še vedno višje, kot bi bil zaslužek žrtve v izvorni državi," pojasnjujejo.
"Na primer v Ukrajini je povprečni mesečni zaslužek 500 evrov, zato se žrtve v postopkih identifikacije pogosto niti ne prepoznavajo kot žrtve trgovine z ljudmi in v policijskih postopkih navadno ne želijo sodelovati."
Zato so prijave kaznivih dejanj trgovine z ljudmi zelo redke, s tem pa tudi prijave na policijo. "Tako so zaznave kaznivih dejanj in identifikacije žrtev predvsem posledica aktivnosti policije, ki so proaktivne in usmerjene v določeno problematiko in aktivnosti posameznikov oziroma kriminalnih združb," opozarjajo na policiji. Policijska statistika je žal le "vrh ledene gore" in ni odraz dejanskega stanja. Verjamemo, da je dejanskih primerov trgovine z ljudmi veliko več, kot pa je odkritih oziroma prijavljenih."
Državni zbor sprejel 7 zakonskih sprememb: podaljšali so pomoč Ukrajini in ukinili podporo podjetjem
Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere