Zakaj je občina Krško zaradi nuklearne elektrarne prejela kar 9 milijonov evrov?

Nuklearna elektrarna Krško (NEK) velja za največji posamični vir nizkoogljične električne energije v Sloveniji in je ključnega pomena za oskrbo z energijo. Pomembnost elektrarne je bila jasna že leta 1974, ko so postavili temeljni kamen za prvo jedrsko elektrarno v takratni Jugoslaviji. Zagotovo ne moremo zanikati, da je NEK ključen za slovensko prebivalstvo, tako ključen, da načrtujejo tudi izgradnjo drugega bloka jedrske elektrarne, JEK 2.

JEK 2 bo pomembno prispeval k razvoju sodobne, zanesljive, varne, okolju prijazne in v prihodnost usmerjene oskrbe Slovenije z električno energijo. Debata o izgradnji JEK 2 se že dlje časa razvija v političnem svetu, nedavno pa je stranka SDS vložila tudi predlog za razpis posvetovalnega referenduma o izgradnji drugega bloka.

V stranki so namreč mnenja, da JEK 2 ni samo nujno potreben, ampak predstavlja tudi stabilen in varen način pridobivanja električne energije. Projekt se sicer nahaja še v začetni fazi, kjer se pripravljajo na oddajo vloge za državni prostorski načrt, kar pomeni, da ga bodo šele letos začeli umeščati v prostor.

In čeprav je elektrarna Krško znatnega pomena za dobavo električne energije, je tudi velikega pomena za grajenje skupnosti. Nuklearna elektrarna Krško namreč v skladu z uredbo vlade NEK kot upravljalec jedrskega objekta plačuje lokalnim skupnostim na območju omejene rabe prostora in na območju načrtovanja intervencijskih ukrepov, nadomestilo za omejeno rabo prostora (NORP).

Večina tega denarja gre prav Mestni občini Krško, ki je v letu 2022 v sklopu nadomestila zaradi omejene rabe prostora na območju jedrskega objekta pridobila za 9,3 milijona evrov nedavčnih prihodkov.

Od NEK je tako v letu 2022 občina pridobila 3.017.607 evrov, od Javnega sklada Republike Slovenije za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz Nuklearne elektrarne Krško (Sklad NEK) pa 6.339.848 evrov. Skupno je bil tako občinski račun bogatejši za približno 9,3 milijona evrov.

Kam gre ves ta denar?

Občina ta sredstva namenja predvsem izgradnji ali obnovi objektov kulture, predšolskih oziroma šolskih objektov, v obnovo cestne infrastrukture, za področje izobraževanja, socialnega varstva in civilne zaščite ter za spodbujanje malega gospodarstva.

"Dvajset odstotkov iz naslova nadomestila zaradi omejene rabe prostora na območju jedrskega objekta Mestna občina Krško namenja za individualno rabo, kot je npr. sofinanciranje vrtcev, sofinanciranje individualnih hišnih kanalizacijskih priključkov in malih komunalnih čistilnih naprav, šole v naravi, javnih del in počitniškega dela, subvencioniranje pomoči na domu in mestnega prometa."

"Na območju omejene rabe prostora, ki je 1500-metrsko območje okoli jedrskega objekta, pripada prebivalcem nadomestilo za omejeno rabo prostora, ki je bilo v letu 2022 izplačano 214 upravičencem," je zapisano v letnem poročilu občine.

Delež NORP je namenjen tudi individualni rabi občine. V tem je všteto sofinanciranje razlike v ceni vrtcev (864.850,70 evra), pomoč na domu – socialna oskrba na domu (113.103,46 evra), darila ob rojstvu otrok (66.300 evrov), individualna nadomestila (123.968,06 evra), sofinanciranje letovanja otrok (77.945 evrov) ter šola v naravi (226.313,65 evra).

Na podlagi Pravilnika o financiranju šole v naravi v osnovnih šolah v občini Krško, Mestna občina Krško zagotavlja vsakemu učencu sredstva za izvedbo celotne šole v naravi, in sicer v višini plačila, ki bi bremenilo starše, je zapisano v Letnem poročilu 2022 o porabi sredstev iz naslova nadomestila zaradi omejene rabe prostora. Poleg občine stroške šole v naravi obenem financira tudi Ministrstvo za šolstvo in šport, zimska šola v naravi pa se izvaja v kraju, ki ga šole izberejo same, letna šola pa se izvaja v TN Bučanje v Nerezinah, v objektih Zveze prijateljev mladine Krško.

V šolskem letu 2021/2022 so se zimske šole v naravi udeležili 404 učenci, letne pa 320. Kot že omenjeno, je za šolo v naravi v letu 2022 Mestna občina Krško iz vira sredstev NORP namenila malo več kot 226.000 evrov.

Odlaganje radioaktivnih odpadkov

Pri tako velikih številkah se človek zagotovo vpraša, zakaj tako velika potreba po vrtoglavem financiranju. Eden razlog je tudi nevarnost odlaganja radioaktivnih odpadkov, na kar je v intervjuju za Mladino dejal Miroslav Gregorčič, strokovnjak za jedrsko varnost. Sam je namreč najbolj kritičen do neurejenih trajnih rešitev za jedrske odpadke. Povprečni letne količine odpadkov, ki nastajajo na prebivalca naj bi namreč bile sledeče: 20 gramov nizko-in srednjeradioaktivnih odpadkov in pet gramov visokoradioaktivnih odpadkov (podatki sicer izvirajo iz leta 2021).

• Zlovešča napoved velike morije: svet bo v petih letih padel v kremplje tretje svetovne vojne!
• Krško se širi: bo kmalu pogoltnilo sosednje kraje?

"Fukušima je malenkost"

"V Krškem je v bazenu za izrabljeno gorivo toliko plutonija, stroncija in cezija, da je Fukušima malenkost, če bi prišlo do požara. Zagotavljamo izjemno visoke standarde varnosti, tudi požarne, a teh stvari ne moreš in ne smeš banalizirati. Z odpadki se moramo začeti ukvarjati absolutno prednostno. Mi pa se v vseh državnih dokumentih vedemo, kot da teh odpadkov ni. Slovenija je podpisnica Skupne konvencije o varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki in v njeni preambuli piše, da ne smemo prenašati bremen iz sedanjih generacij v naslednje. Mi pa delamo točno to. V NEK bi verjetno rekli, da zdaj, ko dajejo izrabljeno gorivo v suho skladiščenje v kontejnerje, lahko to čaka na lokaciji sto let. In najverjetneje tudi bo, kar pomeni, da breme prelagamo na vnuke naših vnukov," je za Mladino opozoril Gregorčič.

Trajne rešitve končnega odlaganja so sicer odgovornost Slovenije in Hrvaške, pristojna pa slovenska Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO) in hrvaški Fond za financiranje razgradnje i zbrinjavanja radioaktivnog otpada i istrošenoga nuklearnog goriva Nuklearne elektrarne Krško (FOND). Količina odpadkov pa je odvisna od stabilnosti obratovanja elektrarne in obsega vzdrževalnih.

Letno nastane v NEK povprečno približno 30 m3 nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov. Dejstvo sicer ostaja, da odlagališča, ki naj bi pomenilo trajno rešitev, še vedno ni. Lokacija, kjer naj bi se zgradilo odlagališče, je v Vrbini v Krškem, a tudi to ne bo kmalu nudilo trajne rešitve, saj so v poletnih mesecih leta 2023 komaj objavili javno naročilo za gradnjo objektov odlagališča.

Novo na Metroplay: Nuša Lesar o najlepšem letu svojega življenja, materinstvu in delu voditeljice