Najdalj prazno stanovanje v evidenci ministrstva za notranje zadeve čaka na najemnika že neverjetnih 20 let.
V Sloveniji je v upravljanju treh ministrstev skupaj 1957 službenih stanovanj, namenjenih funkcionarjem, uslužbencem na položaju in javnim uslužbencem v organih državne uprave. Ta stanovanja oddajajo po neprofitnih najemninah. Medtem ko so nekatera stanovanja skoraj v celoti zasedena, so druga nezasedena, ponekod tudi več let.
Zasedenost neprofitnih službenih stanovanj
Ministrstvo za javno upravo, ki ima na voljo 507 stanovanji, poroča o visoki zasedenosti – kar 95-odstotni. Trenutno imajo nezasedenih zgolj 24 stanovanj, od tega jih je pet v investicijski obnovi. Kot pravijo, stanovanja v povprečju niso prazna več kot nekaj mesecev, pri čemer pa stanovanja, za katera ni zanimanja, prodajo. Takšnih je trenutno osem.
Ministrstvo za obrambo ima nekoliko višji delež praznih stanovanj, saj jih je od skupno 827 trenutno nezasedenih 65. Vzroki za nezasedenost so predvsem obnova, menjave najemnikov in dolgotrajni postopki oddaje ali prodaje. Kljub temu poudarjajo, da nimajo težav s trajno nezasedenimi stanovanji. Slovenska vojska celo vabi nove vojake v svoje vrste, s tem, da promovirajo dostopnost neprofitnih stanovanj. Ker se že dlje časa soočajo s kadrovskimi težavami, želijo s tem olajšati dostop do bivališča in povečati privlačnost vojaškega poklica – predvsem za mlajše generacije.
Največji problem pa se kaže pri službenih stanovanjih ministrstva za notranje zadeve, ki so predvsem namenjena policistom. Čeprav primanjkuje policistov in bi neprofitna stanovanja lahko bila eden od motivacijskih ukrepov, je od 623 stanovanj kar 113 nezasedenih, kar pomeni, da je skoraj petina njihovega stanovanjskega sklada prazna. Od teh je 56 stanovanj sicer že dodeljenih, vendar zaradi obnove še niso vseljiva. Nekatera stanovanja na manj atraktivnih lokacijah pa so prazna več let – najdlje nezasedeno stanovanje je v evidenci že 20 let in trenutno čaka na prodajo.
Koliko stanejo službena stanovanja?
Vsa tri ministrstva oddajajo službena stanovanja po neprofitnih najemninah, to pomeni, da so cenejša od tržnih cen. Povprečna najemnina pri Ministrstvu za javno upravo znaša 4,5 evra na kvadratni meter. Najmanjše stanovanje v njihovem fondu meri 18,67 kvadratnega metra, za katero najemnik plačuje 79,22 evra na mesec. Največje stanovanje ima 140,7 kvadratnega metra, mesečna najemnina pa znaša 634,59 evra.
Podobne so cene tudi pri obrambnem ministrstvu. Njihova najmanjša enota je garsonjera v Ljubljani z 18,56 metra na kvadrat in najemnino 72,89 evra, največje pa je stanovanje na Bledu s 127 kvadratnimi metri in mesečno najemnino 522,11 evra.
Ministrstvo za notranje zadeve pa ima največje stanovanje v Postojni, ki meri 106,5 kvadratnega meta in ima najemnino 350,18 evra. Njihovo najmanjše stanovanje, veliko 17,3 kvadratnega metra, je v Vinici, a je trenutno nezasedeno.
Za primerjavo: povprečna neprofitna najemnina stanovanj državnega sklada znaša 4,43 evra/meter na kvadrat, povprečna tržna najemnina pri državnem skladu pa 7,43 evra/meter na kvadrat. Na prostem trgu pa najemnine v Ljubljani dosegajo tudi do 19,3 evra/meter na kvadrat, kar pomeni, da so službena stanovanja za javne uslužbence finančno precej ugodna.
Ministrstvom se stanovanja še vedno splača oddajati
Vsa tri ministrstva zagotavljajo, da z upravljanjem službenih stanovanj ne ustvarjajo izgub. Ministrstvo za javno upravo je v zadnjih petih letih imelo 3,6 milijona evrov stroškov, a je zbralo kar 6,1 milijona evrov iz najemnin. Obrambno ministrstvo je v istem obdobju zbralo nekaj manj kot sedem milijonov evrov najemnin, medtem ko so stroški vzdrževanja znašali 6,4 milijona evrov. Ministrstvo za notranje zadeve pa Dnevniku, ki je izvedel to raziskavo, ni posredovalo podatkov o skupnih prilivih in odlivih za zadnjih pet let, so pa sporočili, da je lani celoten strošek upravljanja njihovih službenih stanovanj, vključno s stroški obratovanja in vzdrževanja, znašal slab milijon evrov. Dodali so, da je poslovanje njihovega fonda v zadnjih petih letih pozitivno.
