Pri predsedniku vlade smo preverili, kako se obljube uresničujejo in kakšno pomoč so družine umrlih rudarjev dejansko prejele.
Pri predsedniku vlade Robertu Golobu smo preverili, kako se obljube uresničujejo in kakšno pomoč so družine umrlih rudarjev dejansko prejele.
"Vsaka družina ima različne potrebe, pomagali bomo vsem"
V kabinetu premierja za Metropolitan zagotavljajo, da so obljube, dane po nesreči, še vedno prioriteta in da se vlada drži dogovora ter skupaj s Premogovnikom Velenje zagotavljajo vse potrebno: "To je obljuba, ki se je vlada drži."
"Predstavniki vlade so v stalnem stiku z vodstvom Premogovnika Velenje, ki je v neposrednem dialogu z družinami in jim ponuja vso potrebno podporo. Individualno oblikovan program pomoči hranijo v Premogovniku Velenje, država bo – kot obljubljeno – podprla vse ukrepe v okviru svojih pristojnosti," so nam pojasnili v kabinetu premierja.
Ker gre za izjemno občutljivo situacijo in za takšne situacije ni predvidenega sistemskega programa pomoči, "ker na srečo nimamo toliko nesreč", je pomoč prilagojena individualnim potrebam vsake družine. Nekateri bodo prejeli štipendije za otroke, drugi finančno podporo za starše preminulega rudarja. Ker družin ne želijo izpostavljati, nam sicer v kabinetu niso zaupali natančno, kaj in koliko kakšni družini nudijo. Obljubljajo pa, da ne bo šlo za enkratno pomoč, temveč bodo nudili dolgoročno podporo.
Dejstvo vsekakor je, da stremijo k temu, da poskrbijo za prihodnost otrok, žena in staršev preminulih rudarjev ter jim pomagajo prebroditi najtežje čase.
Premogovnik Velenje je že v preteklosti dobro poskrbel za družine preminulih
Da vodstvo Premogovnika Velenje tudi v preteklosti ni pozabilo na družine svojih delavcev, dokazuje zgodba Tanje Prvinšek, ki je leta 1973 v Premogovniku Trbovlje izgubila očeta. Stara je bila komaj sedem let, ko so ji povedali, da njenega očeta ne bo nikoli več domov. "Dva vagona sta ga stisnila," pripoveduje.
Premogovnik Velenje takrat ni pustil družin samih: "Za nas so poskrbeli tako finančno kot tudi na druge načine. Vsako leto so nas peljali na morje – na Rab. Tam so nam prvi dan dali kuverto, da smo si lahko kaj kupili. Vsako leto smo dobili tudi premog." Finančno podporo so prejeli trikrat na leto, podjetje pa je skrbelo, da jim je bilo olajšano življenje.
Podobno zavezo so v Premogovniku Velenje dali tudi zdaj, zato upamo, da bodo obljube o dolgoročni pomoči tudi dejansko izpolnjene.
Huda nesreča v Premogovniku Velenje
Huda nesreča, ki se je 20. januarja zgodila v Premogovniku Velenje, je pretresla Slovenijo. Vdor mokre gline v jami Preloge je zahteval tri življenja – 28-letni Mitja Stropnik, 33-letni Dejan Črep in 49-letni Aleksander Judež so izgubili boj s silami narave. Nesreča je bila še toliko bolj tragična, saj sta dva rudarja za seboj pustila mladi hčerki: Dejan Črep je bil oče petletnice, hčerka Mitje Stropnika pa še ni dopolnila niti dveh let.
Država je obljubila, da bo pomagala družinam preminulih rudarjev
Ne le sodelavci, celotna rudarska skupnost in slovenska javnost je čutila bolečino zaradi izgube treh pogumnih mož. V znak sočutja je vlada 24. januar razglasila za dan žalovanja, s čimer je Slovenija izrazila sočutje in solidarnost s prizadetimi družinami ter celotno rudarsko skupnostjo.
Vlada je tudi obljubila podporo svojcem preminulih rudarjev. Predsednik vlade Robert Golob je dan po nesreči obiskal Velenje, kjer se je sestal z vodstvom Premogovnika Velenje in se dogovoril o oblikovanju programa pomoči za prizadete družine.
Ker gre za podjetje v državni lasti, je premier zagotovil, da bo vlada podprla vse ukrepe, ki jih bo premogovnik potreboval za podporo svojcem preminulih rudarjev. "Vodstvo premogovnika in država bosta poskrbela za to, da družine ne ostanejo same," je dejal Golob.
Tudi direktor premogovnika Marko Mavec je družinam po tragediji obljubil materialno pomoč. "Naša odgovornost je, da za svojce poskrbimo – ne samo psihološko, ampak tudi materialno," je dejal.
Že takrat je Mavec povedal, da premogovnik sicer sistemskega postopka za zagotavljanje pomoči svojcem ponesrečenih po nesreči nima, zato bo pri pomoči šlo za individualen pristop. "Poskrbeli bomo, da družine ne bodo materialno prikrajšane. Za otroke bomo poskrbeli s štipendijami in da bodo imeli službe, če bodo imeli tako izobrazbo, da bodo lahko delali pri nas," je povedal.
V težkih trenutkih, ko se življenja obrnejo na glavo, ni dovolj le sočutje in besede podpore – najpomembnejša je dejanska pomoč, ki prizadetim omogoča vsaj kanček varnosti in stabilnosti. Otroci, ki so ostali brez očetov, žene, ki so izgubile svoje partnerje, in starši, ki so izgubili sinove, si zaslužijo zagotovilo, da bodo imeli prihodnost, ki jim bo omogočila dostojno življenje. Čeprav nobena pomoč ne more nadomestiti izgube ljubljenih, pa ta gesta vlade vsaj kaže, da v teh težkih časih solidarnost ni le prazna beseda.
