Skrb vzbujajoče: kar tretjina mladostnikov s povišano verjetnostjo depresije

Podatki raziskave, ki jo je lani že šestič zapored izvedel Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), kažejo, da ima približno tretjina mladostnikov povišano verjetnost depresije. Občutke osamljenosti je v zadnjem letu izkusil vsak šesti mladostnik, več kot tretjina pa jih je poročala tudi o rednem doživljanju vsaj dveh psihosomatskih simptomov.

Primerjava podatkov raziskave Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju med mladostniki, ki jo NIJZ vsake štiri leta izvaja v sodelovanju z Svetovno zdravstveno organizacijo (SZO), iz obdobij pred in po epidemiji covida-19 kaže na zvišanje odstotka mladostnikov v starosti 11, 13, 15 in 17 let s povišano verjetnostjo depresije. O rednem (tedenskem) doživljanju vsaj dveh psihosomatskih simptomov poroča 35,7 odstotka mladostnikov, so zapisali na spletni strani NIJZ. Mladostniki najpogosteje doživljajo nervozo, nespečnost in razdražljivost.

Med mladostniki vse več anksioznosti

V 20-letnem obdobju izvajanja mednarodne raziskave se je znižal odstotek mladostnikov, ki svoje zdravje ocenjujejo kot odlično. Pogostost občutkov osamljenosti, ki so sicer v večji meri prisotni med dekleti, namreč s starostjo narašča. Narašča tudi odstotek mladostnikov z visoko stopnjo simptomov anksioznosti, so ugotovili. S težjo anksioznostjo se sooča več deklet oziroma 15- in 17-letnikov. Slednji so v večji meri ranljivi tudi za povišano verjetnost depresije kot fantje in mlajši mladostniki.

"V obdobju od leta 2018 do 2022 smo ugotovili poslabšanje pri treh kazalnikih s področja duševnega zdravja, in sicer se je odstotek mladostnikov v starosti 11, 13, 15 in 17 let s povišano verjetnostjo depresije s 13 zvišal na 30 odstotkov, odstotek mladostnikov, ki so zelo zadovoljni z življenjem, pa se je znižal," je izpostavila vodja raziskave Helena Jeriček Klanšček.

Mednarodna raziskava, v kateri sodeluje že več kot 50 držav, vključuje različna vedenja - od tveganih vedenj, življenjskega sloga, spanja, doživljanje šole, družinskih odnosov, do samoocene zdravja, duševnega zdravja, uporabe digitalnih tehnologij, nasilje itd. Kot so zapisali na NIJZ, je raziskava podlaga za načrtovanje strategij in ukrepov na teh področjih.

Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj