Dve slovenski občini z več ukrepi za nižjo ceno ogrevanja

Velenjska in šoštanjska občina bosta občanom za znižanje stroška toplote za ogrevanje prostorov in sanitarne tople vode pomagala s toplotnim dodatkom višini 40 odstotkov stroškov dejanske porabe toplote, vendar največ do 150 evrov mesečno. Hkrati bo na februarskih položnicah upoštevana šest odstotkov nižja cena variabilnega dela toplote.

Kot so sporočili iz Komunalnega podjetja Velenje, je svet ustanoviteljev družbe sklenil, da bo novi variabilni del cene toplote za ogrevanje prostorov in sanitarno toplo vodo za uporabnike gospodinjskega odjema Šaleške doline s 1. februarjem znašal 68,67 evra za megavatno uro (MWh), kar predstavlja šestodstotno znižanje.

Variabilni del cene toplote za ogrevanje in sanitarno toplo vodo poslovnega ter industrijskega odjema bo medtem ostal nespremenjen pri 73,05 evra za MWh.

Po navedbah velenjske komunale bosta velenjska in šoštanjska občina še dodatno subvencionirali ceno toplote za ogrevanje prostorov in sanitarno toplo vodo v višini 10 evrov za MWh za januar in februar, za marec in april pa v višini pet evrov za MWh. Ker so gospodinjski uporabniki račune za akontirane količine že prejeli, bo subvencija obračunanih količin toplote za januar upoštevana na izdanih računih februarja.

Na ceno ogrevanja vpliva več dejavnikov

Kot je zapisano na spletnih straneh velenjske občine, toplotni dodatek torej velja od 1. januarja do konca aprila. Kriteriji za njegovo dodelitev so, da je bila občanu odobrena enkratna izredna denarna pomoč v velenjski občini iz tekočega leta, da je zavezanec za plačilo toplotne energije iz daljinskega ogrevanja za aktivno odjemno mesto ali ima urejen priključek na zemeljski plin ter da je oddal pravočasno in popolno vlogo.

O ceni toplotne energije so na seji spregovorili tudi velenjski mestni svetniki in podprli sklep o ponovni uvedbi toplotnega dodatka. V velenjski komunali so sicer še enkrat spomnili, da na ceno ogrevanja vpliva več dejavnikov. Poleg nakupne cene toplotne energije na končni strošek, ki ga uporabniki plačajo, npr. vpliva tudi to, ali je stavba energetsko sanirana. V velenjski občini je sicer energetsko saniranih le 30 odstotkov stavb, v ostalih občinah Šaleške doline pa še manj.

Prav tako pa lahko vsi občani skupaj na ceno vplivajo tudi s smotrno rabo energije ter vgradnjo energetsko bolj učinkovitih naprav za pretvorbo energije. Sistem daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini je sicer po navedbah velenjske komunale še vedno med cenovno najugodnejšimi sistemi daljinskega ogrevanja v Sloveniji. A se je treba zavedati, kot pravijo tudi energetski strokovnjaki, da tako nizkih cen energije, ko smo jih v Sloveniji imeli do sedaj, ne bo več, so dodali v komunalnem podjetju.

"Šaleška dolina je pred izjemno pomembnim obdobjem prestrukturiranja po koncu izkopavanja premoga, zato smo v Komunalnem podjetju Velenje že začeli z izvajanjem preobrazbe sistema daljinskega ogrevanja, ki bo v prihodnosti popolnoma neodvisen od premoga. To pomeni, da bo cena za končne uporabnike v prihodnosti pod bistveno manjšim vplivom nakupa emisijskih kuponov, hkrati pa bodo izgube v sistemu zaradi obnove precej manjše," so zapisali.

Ker se zavedajo stiske prebivalcev zaradi visokih cen ogrevanja, občanom predlagajo, da o možnosti toplotnega dodatka, obročnega odplačevanja in drugih oblikah pomoči povprašajo občinsko upravo v svoji občini ali stopijo v stik z njimi. Ljudska iniciativa Velenje, ki je v sredo priprava protest zaradi visokih cen ogrevanja, pa po drugi strani zahteva preklic januarskih položnic za ogrevanje in 50-odstotno nižje cene toplotne energije.

V Termoelektrarni Šoštanj so medtem že napovedali znižanje cene toplotne energije za sistem daljinskega ogrevanja. Kot so pojasnili, so na agencijo za energijo oddali vlogo za znižanje z 51,30 evra na 48,38 evra za megavatno uro. To je rezultat pogajanj in doseženih cen premoga, vladne regulative na področju določitve cen plina in upoštevanja cen delnega nakupa emisijskih kuponov za leto 2024 po ugodnejši ceni kot za leto 2023, so še navedli.

Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj