Cene nepremičnin v Sloveniji še nikoli niso bile tako visoke. Marsikoga pa je kljub temu presenetilo, koliko je za stanovanje v elitni soseski plačal premožni kupec.
Slovenski nepremičninski trg je že dosegel vrh cikla in prehaja v fazo upočasnitve oz. ohlajanja. Cene stanovanjskih nepremičnin so ponovno rekordno porasle, se pa znižuje število transakcij, v zadnjem času se že kažejo tudi prvi znaki umirjanja cen stanovanj v največjih mestih.
Cene rabljenih stanovanj so se na ravni države v prvem polletju letos v primerjavi z drugim polletjem lani zvišale za 12 odstotkov, stanovanjskih hiš pa za osem odstotkov, kar je pomenilo najvišjo polletno rast cen stanovanj in hiš od leta 2007, ko je Geodetska uprava RS (Gurs) začela sistematično spremljati cene. Rekordna rast cen stanovanjskih nepremičnin je bila predvsem posledica visoke rasti cen stanovanj v največjih mestih.
V Mariboru, Celju in Kopru so cene stanovanj poskočile za okoli 15 odstotkov, v Kranju in Ljubljani pa za okoli 10 odstotkov.
"Na visoko rast cen stanovanjskih nepremičnin v prvi polovici leta so poleg razmeroma velikega povpraševanja vplivali predvsem še vedno premajhna ponudba novogradenj, občutna rast gradbenih stroškov in visoke cene zemljišč za gradnjo," je pojasnil Gurs. Število tržnih transakcij s stanovanjskimi nepremičninami se je medtem med januarjem in koncem junija v primerjavi z drugim polletjem lani zmanjšalo za tri do štiri odstotke.
"Glede na to, da se je v Ljubljani že v drugi polovici leta 2021 število transakcij s stanovanji zmanjšalo za skoraj 20 odstotkov in da je v prvi polovici letošnjega leta prišlo do upada števila transakcij s stanovanji na ravni države, ki ga potrjujejo tudi preliminarni podatki za zadnje tri mesece, je tudi v bodoče pričakovati postopno podaljševanje časa prodaje in nadaljnji upad prodaje stanovanj in hiš na vseh območjih države," ob tem napoveduje Gurs.
Ta scenarij potrjujejo pričakovanja, da se bo zaradi visokih cen nepremičnin, nadaljnjega zviševanja obrestnih mer in dražitve stanovanjskih kreditov zmanjšalo tudi plačilno sposobno povpraševanje.
"V zadnjem času se že kažejo prvi znaki umirjanja cen stanovanj v največjih mestih. Ko pa bo ponudba novih stanovanj, ki so trenutno v gradnji, presegla plačilno sposobno povpraševanje in se bodo začele kopičiti zaloge neprodanih novih stanovanj, bodo začele padati tudi cene stanovanjskih nepremičnin," pričakuje Gurs. S kakšnim tempom naj bi se število transakcij zmanjševalo ter kdaj in za koliko naj bi začele padati tudi cene, pa v geodetski upravi še ne morejo napovedati.
Večina poslov z nepremičninami v mestih
Dve tretjini vseh poslov s stanovanji je bilo v petih največjih mestih ter v okolici Ljubljane. Četrtina vseh poslov je bila sklenjena v Ljubljani. Nadaljevala se je rast prometa z zemljišči za gradnjo stavb, znašal je 200 milijonov evrov, medtem ko je bil še v prvem polletju leta 2019 pri 125 milijonih evrov. Cene stanovanjskih nepremičnin so bile v polletju na zgodovinsko najvišji ravni. Srednja cena (mediana) rabljenega stanovanja v Sloveniji se je povzpela na 2350 evrov na kvadratni meter.
Primat glede cen stanovanj ohranja Ljubljana. Srednja cena rabljenega stanovanja v prestolnici je znašala 3980 evrov na kvadratni meter. Absolutno in tudi relativno najdražje je bilo stanovanje v Kosezah z uporabno površino 210 kvadratnih metrov in 160 kvadratnih metrov veliko teraso, ki je bilo prodano za 8300 evrov na kvadratni meter oz. skupno 1,8 milijona evrov.
Na Obali je bila srednja cena rabljenega stanovanja 3700 evrov na kvadratni meter, v severni okolici Ljubljane malo nad 3000 evrov in v južni okolici Ljubljane malo pod 3000 evrov na kvadratni meter, tudi v Kranju in okolici je bila srednja cena blizu 3000 evrov na kvadratni meter. V Celju je srednja cena znašala 2110 evrov, v Mariboru pa 1930 evrov na kvadratni meter.
Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del