Izrazil je željo po kandidaturi, ki po njegovih besedah izhaja iz lastnih prepričanj, ob tem pa pozval, da ga podprejo tudi druge stranke.
Aktualni predsednik DS Alojz Kovšca je izrazil željo kandidirati za predsednika države in pozval stranke, da ga podprejo.
Kandidaturo bo namreč vložil le, če ga bo podprl dovolj širok krog političnih strank, gibanj in vidnih posameznikov. Brez te podpore kandidatura ne bi bila smiselna, je dejal.
Odločitev je njegova osebna
Kot je pojasnil Kovšca, je odločitev za kandidaturo njegova osebna. O tem je stranko Konkretno, katere podpredsednik je, sicer obvestil in dobil dobre odzive, a uradno stranka o morebitni podpori njegovi kandidaturi doslej ni odločala.
Za zdaj torej nima formalne podpore še nobene politične stranke. Današnjo novinarsko konferenco pa je izkoristil za poziv k podpori svoje kandidature.
Kot je dejal, brez široke podpore taka kandidatura ni smiselna, saj je zbiranje podpisov podpore in vodenje kampanje precejšen zalogaj, ki ga posameznik težko zmore.
Za kandidaturo se je tako odločil po tehtnem premisleku in "na pobudo tistih, ki jim najbolj zaupam, sem zanje pripravljen veliko tvegati in še več delati".
Kdo bi zmagal na predsedniških volitvah? Najvišjo podporo ima ...
Kariera mu je ponudila veliko možnosti za spoznavanje političnega sveta
Izpostavil je, da je imel kot predsednik državnega sveta veliko priložnosti, da je "spoznal politične vidike slovenske države, njene specifike in pomen ustavne delitve oblasti".
"Spoznal sem veliko krivic, nedoslednosti, delitev na naše in vaše, na pozabljene in preveč pomembne, vplivne in marginalne, do katerih v naši družbi preprosto ne bi smelo prihajati. Vselej sem bil na strani šibkih, pomoči potrebnih, prezrtih in poteptanih," je med drugim naštel.
Po njegovih besedah se je v bran opeharjenim zoperstavil bankam, pravico za izbrisana podjetja je iskal v parlamentu in na sodišču. Podpiral je verski dialog, zagovarjal pluralnost in različnost mnenj v korist skupnih rešitev, šel celo proti državi, ker je "postala predrag centralistično voden aparat, odtujen od svojih državljanov". "Nikoli nisem iskal političnega ali medijskega zaledja, da bi se lahko razglašal kot neodvisen politik," je dejal.
Tudi izkušnje iz gospodarstva in podjetništva so ga opogumile, da se je treba postaviti za resnico, poštenje, ljudi in naravo. In to je tudi naloga bodočega predsednika države, meni.
O tem, ali bo, če s kandidaturo za predsednika ne uspe, kandidiral za vnovičen mandat v DS, pa je dejal, da se še ni odločil.
Kandidati razkrivajo, na KAJ bodo stavili v predsedniški kampanji
Boj za predsednika ali predsednico države bo napet
Namero kandidirati na volitvah za predsednika države so doslej izrazili tudi podpredsednica Gibanja Svoboda Marta Kos, nekdanja zunanja ministra Anže Logar in Ivo Vajgl, odvetnica Nataša Pirc Musar, župan Kočevja Vladimir Prebilič, psihoanalitičarka Nina Krajnik, glasbenik Gregor Bezenšek mlajši, zastopnik Antropozofskega društva Slovenije Leo Trojar, predsednik Stare pravde Ludvik Poljanec, filozof Aleš Ernecl, predsednik stranke Nova socialdemokracija Andrej Magajna, ginekologinja Sabina Senčar, kandidat civilno-družbenega gibanja Zdrava družba Boris Vene, vardist Ivan Bolfek.
Odkar se Pirc Musar in Kos borita za predsedniški stolček, sta nekdanji prijateljici na bojni nogi
Novo na Metroplay: “Vse, kar je za psiho preveč, nase prevzame telo” | Tomislav in Nina Senečić