Marijana Podhraški | 10. 8. 2023, 20:00
Notranja oblikovalka Kaja Žugelj o tem, zakaj tudi po selitvi na Dunaj še vedno sodeluje s slovenskimi mizarji
Po nekaj letih dela v različnih arhitekturnih birojih je stopila na samostojno pot. Ko se je zaradi ljubezni preselila v tujino, pa je spet morala temeljito razmisliti, kako poklicno naprej.
S svojim podjetjem za notranjo opremo Zugelj Erratic Design (ZED) je Kaja Žugelj že večkrat dokazala, da zanjo noben izziv ni prevelik. Njena izvirnost in kreativnost sta prišla do izraza pri več oblikovalskih projektih: Koseško okno, Dravlje dvojček in poslovni prostori švicarskega veleposlaništva so le nekateri od njih. Čeprav ji življenje na Dunaju ustreza — v tako velikem mestu je, kot pravi, veliko več dogajanja — pa je delo med avstrijskim in slovenskim okoljem posebna zgodba.
Pa začnimo na začetku. Kdaj ste vedeli, da boste notranja oblikovalka oziroma da si v življenju želite opremljati prostore?
Nikoli nisem ravno vedela, da bom ali bi želela biti prav notranja oblikovalka. Vedno sem se prepustila toku življenja, trenutnemu navdihu, željam in interesom. Ker je moja družina zelo kreativnega tipa, sem vedela, da želim aktivno ustvarjati svoje življenje, izkusiti vse, kar mi življenje ponuja in ne se nujno usmeriti zgolj v eno tematiko šolanja. Verjetno me je skupek vseh pridobljenih znanj, od plesa, borilnih veščin, industrijskega oblikovanja, oblikovanja unikatne keramike, notranjega oblikovanja in mednarodnega poslovanja nekako poneslo v smer notranjega oblikovanja.
Kako po vaše oblikovanje notranjih prostorov vpliva na življenja ljudi? Kaj je vaš cilj kot oblikovalke?
Interier izjemno vpliva predvsem na počutje ljudi: barve, materiali, količina in barva svetlobe, zračnost prostora in še in še. Zato pred začetkom oblikovanja notranji oblikovalci prisluhnemo stranki in njenim željam, kaj jo dela sproščeno, kaj potrebuje, da se v prostoru počuti ugodno in da lahko v njem čim bolje deluje.
"Ljudje veliko časa preživimo v notranjih prostorih, pa naj so to domači ali poslovni. Pomembno je predvideti prave elemente, ki nas ohranjajo zbrane, dobre volje, zdrave, v prostor je treba znati postaviti tudi predmete, ki oddajajo pozitivno energijo in dodatno pripomorejo k dobremu počutju."
Moj cilj pri oblikovanju določenega prostora je upoštevati čim več strankinih želja ter jih izpeljati tako, da bodo maksimalno funkcionalne in prijetne za bivanje. Hkrati pa mislim, da vsak oblikovalec interierjev na koncu želi od stranke prejeti kakšen "vau" in besede, da si je točno to želela. To je največja nagrada in potrditev, da delaš dobro.
Česa ste se naučili med delom v arhitekturnih birojih oziroma preden ste začeli delati samostojno?
Nadgradila sem predvsem tehnično znanje in procese notranjega oblikovanja. Od seznanitve s stranko, kdo pravzaprav je, kakšne so njene želje, njen način življenja, njene potrebe in stil, ki ji je všeč do komunikacije z zunanjimi sodelavci in izvajalci, ki na koncu upodobijo vse naše ideje in kreacije.
View this post on Instagram
Med samim delom sem se veliko naučila tudi o različnih materialih in njihovem "obnašanju" oziroma kaj gre in kaj ne gre skupaj. Pri tem so najboljši učitelji naši izvajalci: mizarji, tapetniki, keramičarji itd.
Imate pri oblikovanju notranje opreme svoj slog, morda kakšnega vzornika ali vzornico?
Mislim, da ne morem reči, da že imam nek svoj oblikovalski slog. Všeč so mi tople barvne palete in naravni materiali, vendar se pri projektih z njimi nikoli ne omejujem. Je pa res, da me veliko strank pokliče in omeni, da jim je moj slog oblikovanja zelo všeč.
"Mislim, da se slog in dizajn notranje opreme oblikuje sčasoma oziroma po tem, ko greš skozi določene občutke, vtise in izkušnje."
Kaj so bila za vas do zdaj poklicno največja razočaranja in kaj največji uspehi?
Če govoriva o razočaranjih, že v prvem biroju, kjer sem delala, ni bilo prav vse rožnato. Delala sem tudi po več kot deset ur dnevno, plača je bila slaba, veliko je bilo nejasnosti glede standardnih postopkov vodenja projekta, izredno nekorekten je bil tudi odnos do zaposlenih. Največji uspeh pa je in tudi vedno bo, ko vidim zadovoljno stranko v lepem in funkcionalnem interierju.
Za svoje stranke poskušam agirati kot "one stop- shop" (vse na enem mestu, op.a.), kjer jih spremljam od začetne ideje do same izvedbe in prevzamem breme celotne izvedbe projekta na svoja ramena.
Ste se že navadili življenja in dela na Dunaju? Kateri so bili pri selitvi največji izzivi – osebno, pa tudi kot za oblikovalko?
Počasi se navajam. Zdi se mi, da je v tako velikem mesto veliko več dogajanja, izzivov in potrebe po sprejemanju hitrih odločitev. Prav tako se je v tujem mestu oziroma državi veliko težje uveljaviti pri tako močni in ustaljeni konkurenci. Navkljub vsemu pa mislim, da se vse da, le vztrajati moraš in biti ob tem izjemno strpen.
View this post on Instagram
Pa je sploh mogoče v profesionalnem smislu primerjati slovensko in avstrijsko okolje?
Mislim, da lahko. Sicer je Dunaj tehnološko bolj razvit in bolj napreden, tudi projekti, ki jih imamo tam za stranke so veliko večji, zahtevnejši, predvsem pa se razlikujejo v budžetu, ki ga je stranka pripravljena investirati v opremo.
"Opažam pa, da so avstrijske stranke veliko bolj naklonjene slovenskim izvajalcem, predvsem slovenskim mizarjem, ki svoje delo opravljajo vrhunsko. S slovenskimi mizarji tako sodelujem tudi pri projektih v Avstriji."
Kakšni so vaši načrti in želje za naprej?
Še naprej želim delati v Sloveniji, na slovenskih projektih, saj me to resnično izpolnjuje. Hkrati pa si želim v prihodnosti svoje ime uveljaviti tudi na dunajskem tržišču. Obenem poleg notranjega oblikovanja trenutno nastaja tudi lepa zgodba s podjetjem Forma Svetila iz Slovenije, ki jim pomagam pri širitvi njihove zgodbe na avstrijski trg.
View this post on Instagram
Kaj bi svetovali mladim oblikovalcem na začetku njihove kariere?
Nabrati si čim več izkušenj v birojih, pri mizarjih in raznih salonih za notranjo opremo, tako bi lahko že med šolanjem spoznali vsaj delček realnosti. Z nabiranjem izkušenj začeti tudi čim prej, saj je pot do pridobitve uporabnega znanja dolga. Mislim, da na šolah za oblikovanje primanjkuje pridobivanje znanj iz programov, ki se uporabljajo v procesu načrtovanja notranje opreme.
"Konkretno sodelovanje z oblikovalskimi biroji, mizarji, keramičarji in vsemi drugimi, ki sodelujejo v procesu nastajanja interierja, je izjemno pomembno."
Naj za konec omenim, da je samostojna pot vedno zelo zahtevna. A ti hkrati dopušča izjemno svobodo tako pri kreiranju interierjev kot lastnega življenja.
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču
