Hišne preiskave naj bi izvedli v podjetjih nekaterih znanih poslovnežev, med njimi je tudi eden najbogatejših Slovencev.
Hišne preiskave zaradi sumov zlorabe položaja in pranja denarja, ki jih Nacionalni preiskovalni urad (NPU) opravlja na območju Ljubljane, Kranja, Kopra in Nove Gorice, naj bi bile povezane s slovenskimi podjetji in z izdajanjem fiktivnih računov za raziskave trga in fiktivne dobave. Denar pa naj bi z bosanskimi bančnimi karticami že dlje časa dvigovali na slovenskih bankomatih. Med osumljenci naj bi bil neuradno tudi nekdanji lastnik Nogometnega kluba Olimpija Milan Mandarić, poroča N1.
Obtožbe odločno zanikal
Mandarića, ki je v Sloveniji vodil več nepremičninskih projektov, po informacijah omenjenega medija zjutraj ni bilo v Sloveniji, popoldan pa je v izjavi dejal, da se je pravkar vrnil iz Beograda ter da policistov pri njem ni bilo. Hkrati je za navedeni medij odločno zanikal, da pri pranju denarja sodeloval.
Kriminalisti naj bi preiskovali tudi podjetje V3 pod vodstvom Miroslava Vidakovića, ki je v zadnjih dveh letih izvajalo različna gradbena dela tudi za nekatere proračunske porabnike, med drugim za občino Ljubljana in Energetiko Ljubljana. Navajajo še podjetje podjetje Aktiva Čiščenje, ki ga vodi eden najbogatejših Slovencev Mihael Strmljan. Da so preiskave v podjetju res potekale, so za N1 neuradno potrdili tudi nekateri zaposleni, ki zaradi preiskav niso mogli vstopiti v stavbo.
Pet milijonov protipravne premoženjske koristi
V Sloveniji naj bi kriminalisti preiskovali še več podjetij. Sumijo jih, da so jim bosanske slamnate družbe izdajale račune za fiktivne raziskave trga in fiktivne dobave. Ko so fiktivne račune poravnali, pa naj bi se ta denar predvsem s pomočjo dvigov na slovenskih bankomatih z bosanskimi bančnimi karticami vrnil v Slovenijo.
V preiskavi sodeluje 57 preiskovalcev NPU in 155 kriminalistov, še 13 hišnih preiskav istočasno poteka tudi v BiH. Državi naj bi v preiskavi teh dejanj začeli sodelovati že februarja 2022, bosanski mediji pa poročajo, da naj bi policisti skušali pridobiti tudi informacije o domnevnih denarnih sredstvih na bančnih računih in tudi v sefih več osumljencev. S storitvijo kaznivih dejanj naj bi si osumljenci skupno pridobili več kot pet milijonov evrov protipravne premoženjske koristi, piše N1.