Janja Zalar | 23. 7. 2022, 20:00
Požari preplavili slovenske in tuje naslovnice: nas zanimajo le, ko gori pred našim pragom?
Naravna katastrofa, ki smo ji priča zadnje dni, je preplavila slovenske medije. Pogledali smo, kako o požaru na Krasu poročajo svetovni mediji, se spomnili razsežnosti avstralskih požarov in se s strokovnjakom za medije pogovarjali o tem, zakaj medije nekatere teme bolj zanimajo in druge manj.
V zadnjih dneh se novicam o požarih, ki so zajeli Slovenijo in Evropo, ne moremo izogniti. Takšni in še večji požari sicer že več let divjajo po vsem svetu, a na naslovnice običajno zaidejo le, ko so v naši bližini in nam preti neposredna grožnja.
O tem smo govorili s poznavalcem medijske krajine, profesorjem na Fakulteti za družbene vede (FDV) Markom Milosavljevićem.
Obsežno poročanje o domačih zadevah vidi Milosavljević kot naravno posledico novičarskih dejavnikov. Pri teh je eden bolj osnovnih ta, da je bolj pomembna novica tista, ki se zgodi bližje doma. "100 mrtvih v Bangladešu bo vedno dobilo manj prostora kot trije mrtvi doma," je pojasnil.
Tako se o temah, ki jih pokrivajo, odločajo tudi tuji mediji, ki se jim požari na Krasu, če niso ravno naši sosedje, ne zdijo zanimivi.
O katastrofi v Sloveniji predvsem Italijani in Hrvati
Tako so o požarih, ki že več dni divjajo po Krasu, poročali predvsem mediji na Hrvaškem in v Italiji, ki sta tudi geografsko najbližje ogroženemu območju. Ti dogajanje spremljajo tudi s svojimi novinarji na terenu v Sloveniji.
O požarih obsežneje poročajo hrvaški spletni portali, med drugim Jutarnji list, Dnevnik.hr, HRT in Index. Pri tem pogosteje izpostavljajo pomoč hrvaškega canadairja pri gašenju požarov ter o dimu, ki je dosegel celo hrvaško Istro.
Cijelu noć 500 vatrogasaca gasilo požar u Sloveniji, jutro je donijelo olakšanje: ‘Vatra je pod kontrolom‘https://t.co/ogMCK9T310 pic.twitter.com/VKXFSvn4dY
— Jutarnji List (@jutarnjihr) July 22, 2022
V Italiji so o požaru med drugim poročali tamkajšnja tiskovna agencija Ansa, ter v spletnih edicijah še portali Il sole 24, Virgilio in La notizia giornale Pri tem so se osredotočali predvsem na katastrofalne razmere v bližini z italijansko mejo.
Med večjimi svetovnimi mediji pa sta doslej le dva opazila požar v Sloveniji, in sicer Washington Post in China.org, ki sta povzela poročanje tujih tiskovnih agencij. Ti novici se nista uvrstili med najpomembnejše, temveč sta svoj prostor našli na podstraneh, kjer spremljajo dogajanje po svetu.
Takšno poročanje po besedah medijskega strokovnjaka ni nenavadno. "Mediji pogosteje poročajo o slabih kot dobrih novicah, v ospredje pa prej pridejo novice, ki so nam geografsko ali kulturno bližje," je pojasnil Milosavljević.
Grafična ilustracija, ki na šaljiv način orisuje, kako zahodni mediji ocenjujejo pomembnost dogodkov, o katerih poročajo.
Požar v Sloveniji je dosegel predvsem medije iz sosednjih držav, medtem ko v novice svetovnih medijev v zadnjih tednih pridejo večinoma le požari v Španiji in Veliki Britaniji, je pokazala naša analiza.
To je po Milosavljevićevih besedah logična posledica posledica razvoja medijev in standardov poročanja. "Ti pa niso nastali sami po sebi, ampak so posledica človeških ravnanj," je dodal Milosavljević.
Vzrok za to je najbrž popolnoma eksistencialne narave, saj se človek bližnjih zadev bolj ustraši in boji, da se bo to zgodilo tudi njemu.
Katastrofalne posledice požara v Avstraliji
Požari so v Evropi lani prizadeli okrog 450.000 hektarov površin, samo do 16. julija v letu 2022 pa že 250.000 hektarov. A ti požari so precej manjšega obsega od tistih, ki so v letih 2019 in 2020 zajeli Avstralijo in so opustošili kar 5,4 milijona hektarov površin. V primerjavi z njimi je požar na Krasu, ki je po zadnjih podatkih pustošil na 2000 hektarih, skoraj neopazen.
Medtem ko večji evropski mediji dnevno poročajo, kaj se dogaja s požari v Španiji, Angliji in na Portugalskem, je bilo poročanje o požarih v Avstraliji kratkotrajnejše, čeprav gre za neprimerljivo večjo katastrofo.
Poročanje o avstralskih požarih so analizirali tudi v britanskem mediju Carbon Brief, ki se osredotoča na medijsko pokrivanje okoljskih tem. Ocenili so, da so katastrofalni prizori iz Avstralije za kratek čas napolnili naslovnice svetovnih medijev, a od tam tudi kmalu izginili.
Opazili so še, da je veliko medijev pri poročanju o ogromnih požarih dodalo, da so ti v Avstraliji pravzaprav pogosti.
Tudi v slovenskih medijih so po začetkih objavah o obsežnih požarih v Avstraliji ti počasi utonili v pozabo, čeprav so divjali več mesecev. Pri tem smo ugotovili, da se je večina medijev opirala le na nekaj agencijskih virov, kot so STA, Reuters in AP.
Zatiskanje oči pred dejstvom, da podnebne spremembe vplivajo tudi na Slovenijo?
V času globalnih sprememb lahko manj poročanja o naravnih katastrofah z drugega konca sveta daje tudi lažen občutek varnosti. "Pri tem gre namreč za učinek metulja, saj se lahko sprememba, ki se trenutno kaže v Avstraliji, še kako hitro odraža tudi v nekih spremembah pri nas," pravi Milosavljević.
"Samo vprašanje časa je, kdaj bo tudi pri nas tako hudo, kot je bilo pred leti v Avstraliji," je dejal. Zato bi bilo po njegovem logično, da okoljske teme dobijo več pozornosti v medijih.
🔥 OMG Watch how fast a bushfire in #Australia can spread
— Sara Sanchez (@sara_s_2020) January 30, 2020
#Tiredearth #AustralianFires #AustraliaBushfires #AustralianOpen #ClimateAction #climate #ClimateActionNow pic.twitter.com/lmeZCHapsq
Požare iz Avstralije, kakršnih ne pomnijo, je mogoče pričakovati tudi v Sloveniji, čeprav v manjšem obsegu, saj je Avstralija neprimerljivo večja od naše države, je prepričan Milosavljević.
Ob tem je dodal, da nekateri politiki, med drugim Branko Grims iz SDS, zmanjšujejo pomen okoljskih sprememb, temu pa so se priključili tudi nekateri mediji z desnega pola.
"A znanost je popolnoma jasna. Vidimo večje število in večji obseg teh dogodkov," je sklenil.
