A. B. | 14. 9. 2022, 14:48

Imamo pojasnila, ali je Inštitut 8. marec povezan z novim grafitom na vhodu v Fotopub

Uredništvo/fotomontaža

Nedavno so neznanci dopolnili rožnato-črne napise na steklenem vhodu v Fotopub, kjer naj bi Dušan Smodej spolno nadlegoval ženske. Dobili smo odgovore, ali je nov napis "8. marec" kakorkoli povezan z Inštitutom, ki ga vodi Nika Kovač.

Direktor Policijske uprave Ljubljana Damjan Petrič je pred kratkim podal izjavo glede poteka preiskave kaznivih dejanj s področja spolnega nasilja. Pojasnil je, da je bilo z domnevnimi žrtvami Dušana Smodeja opravljenih 64 razgovorov, z nekaterimi tudi večkrat. 

A način, na katerega so se odločile trenutno še neznane osebe upreti, je tudi ta, da so z grafiti porisali steklen vstop v stavbo Fotopuba na Tivolski ulici v Ljubljani.

Sprva smo brali besede, kot so "Nisi sama" in "Nasilje izvajajo nasilneži", zdaj pa so dodali zapis v zeleni barvi: "8. marec".

Na odgovore o pomislekih, ali je s tem povezan tudi Inštitut 8. marec, smo se obrnili na njih in izvedeli tudi, na kak način sami razumejo in obravnavajo tovrstno ustvarjanje grafitov ter obravnavo žrtev v Sloveniji. 

So bili o grafitu obveščeni in ali so z njim povezani? 

V želji po pojasnitvah o izvoru in ideji za zapis zelenega grafita so nam na Inštitutu 8. marec pojasnili, da o njem niso bili obveščeni: "Za napis smo izvedeli iz vašega vprašanja in z njim nismo povezani," so jasno zanikali svojo vpletenost, a ob tem pojasnili:

"Na načelni ravni je ustvarjanje grafitov družbena praksa izražanja mnenja, ki je prisotna skozi praktično celotno človeško zgodovino, odločitev za tako prakso izražanja mnenja in posledice dejanja pa so stvar tistega, ki se zanjo odloči." 

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by Martin Konič (@martin.konic)

Kot družba imamo s spolnim nasiljem in nadlegovanjem velik problem

Na Inštitutu tudi s svojim delom in prizadevanji dokazujejo, da imamo kot družba velik problem prav na področju spolnega nasilja in nadlegovanja: "To, da žrtve nasilja ne prijavljajo, da jih okolica ne podpira, da se jih nato krivi, da o nasilju, ki se jim je zgodilo, dolgo niso spregovorile ter izkoriščanje stisk za nabiranje političnih točk so zgolj simptomi problema, ki ga imamo," pojasnjujejo, zato sami spodbujajo, da posameznice prijave podajo. 

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by Ferguson (@fergsfergs)

"Zdi se nam pomembno, da so bile podane prijave na policijo, spodbujamo, da vsaka posameznica poda prijavo, če je bila deležna nasilja in upamo, da bo obravnava korektna, predvsem pa da se bo prisluhnilo žrtvam," pojasnjujejo, a poudarjajo: "Nezaupanje do institucij je med žrtvami namreč precej veliko." 

V pripravi prvih 200 pričevanj 

V sklopu kampanje #nisemprijavila, ki so ga oblikovali z namenom tega, da se žrtvam prisluhne, pripravljajo prve analize 200 pričevanj, s katerimi si prizadevajo tudi v družbi prebuditi razmislek: "Zgodbe so grozljive, ženske pa najpogosteje ne prijavijo, ker mislijo, da so za nasilje krive same, ali pa storilca ne morejo zapustiti iz ekonomskih razlogov," odgovarjajo. 

Prejemajo veliko pričevanj deklet, ki nasilja niso prijavile ali na Centrih za socialno delo po njihovih besedah niso bile primerno obravnavane. "V njih se je dvomilo, vnaprej so jim rekli, da nič ne morejo, umanjkalo je razumevanja za njihovo situacijo," poudarjajo in veliko skrb izražajo nad intimnopartnerskimi umori po tem, ko so bile prijave s strani žrtev že izvedene.

"Tudi v pričevanjih, ki jih prejemamo na Inštitutu, nam osebe napišejo, da nasilja niso prijavile, saj so se bale, da bi se jim storilec maščeval ali da bi po prijavi prišlo še do hujšega nasilja." 

Želijo si razumeti strukturo, ki omogoča reprodukcijo nasilja

Ob navedeni je Inštitut 8. marec sprožil tudi akcijo #jaztudi, z obema pa si želijo razumeti delovanje institucij in poiskati razloge za to, da se žrtve nanje ne obračajo in kakšne so dobre ali slabe prakse. 

"Na podlagi analiz smo tako v letu 2021 uspešno redefinirali kaznivo dejanje posilstva iz 'modela prisile', kjer se je od žrtev zahteval aktiven upor, čeprav je tipičen odziv žrtve zmrznitev, nezmožnost upiranja (po švedski raziskavi kar 70 odstotkov žrtev otrpne), v 'model soglasja' ja pomeni ja," povedo in pojasnijo, da je posilstvo s tem določeno kot vsako spolno dejanje brez soglasja. 

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by Martin Konič (@martin.konic)

Analizo si prizadevajo končati v nekaj tednih, z njo pa želijo podati konkretne predloge za izboljšave, ki "bodo omogočile boljše preprečevanje nasilja in njegove reprodukcije," v svojem odgovoru zaključijo na Inštitutu 8. marec. 


Novo na Metroplay: "To je kot droga" - Livija Pandur | N1 podkast s Suzano Lovec