Zakaj objava na družbenih omrežjih med bolniško ni dobra odločitev?

Z bolniškimi odsotnostmi se sooča vsak delodajalec. Kako pa ti odkrijejo, če delavec zlorablja bolniški stalež?

Zloraba bolniške odsotnosti je lahko tudi povod za izredno odpoved delovnega razmerja

Zloraba bolniške odsotnosti je lahko tudi povod, da delodajalec delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi. Zakon o delovnih razmerjih v 110. členu določa razloge na strani delavca za izredno odpoved delovnega razmerja s strani delodajalca. Med njimi je tudi zloraba bolniške odsotnosti, in sicer:

• če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije;
• če v tem času opravlja pridobitno delo ali
• če brez odobritve pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja.

Če delodajalec dokaže, da je bila s strani delavca "izvedena" zloraba bolniške oziroma da gre za kršitev bolniškega staleža, na primer na podlagi utemeljenih in na zakonit način pridobljenih dokazov, se lahko odloči za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu, poroča podjetje, ki nudi podporo za podjetnike Data.

Pravna podlaga za nadzor delavca

Pravna podlaga za kontrolo delavca v času bolniške odsotnosti je Splošna uredba o varstvu podatkov. Delodajalec lahko opravlja kontrolo bolniške odsotnosti do 20 dni, če je razlog zadržanosti bolezen, poškodba izven dela ali poškodba po tretji osebi izven dela.

V kolikor je razlog zadržanosti poškodba pri delu ali poklicna bolezen, lahko delodajalec opravlja kontrolo do 30 dni.

Če je bolniški stalež daljši, pa lahko kontrolo izvede ali naroči pooblaščenec Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, pišejo na portalu Data.

Kdo lahko opravi nadzor?

Če je s strani delavca dejanska zloraba bolniške, lahko zaradi občutljivosti zbiranja osebnih podatkov nadzor oziroma kontrolo opravljajo le delodajalec, ZZZS ali pa detektivi in detektivske družbe, ki so za opravljanje svoje dejavnosti registrirane skladno z zahtevami Zakona o detektivski dejavnosti.

Ta zakon v 26. členu določa, da na delovno področje detektiva spada tudi pridobivanje informacij o zlorabah pravic do zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe.

Fotografije detektiva in njegove zaznave so tudi edine pravno relevantne, da je bila "izvedena" zloraba bolniške. V primeru morebitnega delovnopravnega spora sodišče fotografije in zaznave detektiva upošteva kot zadosten dokaz.

Objava na socialnih omrežjih

Zloraba bolniške se lahko dokaže celo z objavami na socialnih omrežjih. Če vam osebni zdravnik da navodilo, da se lahko gibate le v kraju bivanja, tega ne smete zapustiti.

Poglejmo na primeru – delavec iz Murske Sobote ima navodilo osebnega zdravnika, da se lahko giba samo v kraju bivanja.

On se odloči za izlet na Bled in fotografijo deli na javno odprtem profilu na Facebooku. Zloraba bolniške oziroma kršitev bolniškega staleža je v tem primeru nedvomna.

V tem primeru je zloraba bolniške lahko tudi razlog za izredno odpoved delovnega razmerja s strani delodajalca. Če delodajalec pridobi podatke o gibanju delavca na podlagi vpogleda v javni profil na Facebooku in o tem zabeleži uradni zaznamek, to ni v nasprotju z zakonom, poroča Data.

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc