Od požarov do poplav, od potresov do suše: preverite, kateri deli Slovenije so bili najbolj prizadeti in kateri so najbolj ogroženi

Čeprav Slovenija leži na koščku planeta, ki ni tako zelo izpostavljen najbolj uničujočim naravnim katastrofam, pa to ne pomeni, da je naša država povsem odporna proti potresom, poplavam, hudim neurjem, plazovom in tudi požarom, ki so – jasno – žal velikokrat tudi delo človeških rok.

Zgodovina razkriva, da je Slovence v preteklosti doletelo marsikaj hudega. Že leta 1895 je v potresu v Ljubljani umrlo sedem ljudi, kar okrog 10 odstotkov vseh stavb je bilo poškodovanih. Slabih 100 let kasneje je med Novim Svetom pri Hotedršci in Tomišljem divjal celo čisto pravi tornado, ki se je pomikal v nekaj sto metrov širokem pasu. Veter je pihal z več kot 200 kilometri na uro, k sreči je povzročil zgolj gmotno škodo. Hudo je bilo tudi leta 1998, ko je v Zgornjem Posočju potres z magnitudo 5,6 poškodoval več kot 4000 objektov. Leta 2014 je nastalo za več kot 400 milijonov evrov škode, potem ko je Slovenijo prizadel žled biblijskih razsežnosti. 

Škode za skoraj 25 milijonov evrov

V zadnjem obdobju sta v Sloveniji za največ gorja poskrbela voda in ogenj. Še vedno je živ spomin na letošnjo poletno grozljivko na Krasu, kjer smo bili julija priča največjemu požaru v zgodovini samostojne Slovenije. Požar, ki naj bi bil tudi posledica isker, nastalih ob zaviranju vlada na področju suhe in goste vegetacije, je po oceni Zavoda za gozdove Slovenije zajel več kot 3600 hektarjev tako slovenskega kot tudi italijanskega dela planote Kras.

Požar na Krasu dobiva tragične razsežnosti. SV pomaga že peti dan. Pilot koordinator letov nad območjem požara v živo posnel ogenj, ki je že dosegel hiše in ogroža tudi življenja. Vsem prebivalcem izrekamo sočutje, pomagali vam bomo še naprej po svojih najboljših močeh. pic.twitter.com/g996xGwVuO

— Slovenska vojska (@Slovenskavojska) July 20, 2022

Močna burja je poskrbela, da so se ognjeni zublji hitro širili, gasilcem pa sta delo močno otežila težko dostopen teren in celo precejšnja količina neeksplodiranih ubojnih sredstev iz časa prve svetovne vojne. Na pomoč pri gašenju požara so Sloveniji in Italiji priskočile tudi Avstrija, Hrvaška, Madžarska, Slovaška in Srbija. Pogašen je bil šele po 17 dneh, posledice so bile uničujoče.

Državna komisija je škodo v gozdovih ocenila na skoraj 25 milijonov evrov.

Na kmetijskih zemljiščih je nastalo za skoraj 579 tisoč evrov škode, v gospodarstvu pa 369 tisoč evrov. Poškodovane so bile tudi številne ceste, gradbeno-inženirski objekti, škodo so preštevali celo lovci in prišli do zneska 194.000 evrov.

Da bodo posledice požara najbolj prizadete občine (Miren-Kostanjevica, Renče-Vogrsko, Komen) čutile še dolgo, ni dvoma. Prav zato bodoče župane čaka vse prej kot mirno vodenje svojih občin, ampak trdo garanje za boljši jutri. Posaditi bo treba nešteto dreves, obnoviti poškodovane objekte, ceste in poti, urediti dodatne vodne vire za gasilce in podobno. Veliko dela in velikanski stroški; okrog tega se bodo naslednja štiri leta vrtela življenja novih (starih) županov omenjenih treh občin.

Močan veter odkrival strehe po vsej državi

Nedolgo po požaru na Krasu je Slovenijo prizadelo tudi močno neurje s silovitimi sunki vetra in točo. Veter je pihal z več kot 100 kilometri na uro! Škoda je bila še zlasti velika v Kranju, kjer je veter odkril strehe kar okoli 70 stavb, veliko nevšečnosti so povzročila izruvana drevesa.

Nekaj oseb je bilo poškodovanih, potem ko je podrto drevje padlo celo na avtomobile. V Ljubljani je bila poškodovana streha porodnišnice, odnašalo je zabojnike za smeti in reklamne panoje, načeta je bila prometna signalizacija. O takšnih in drugačnih težavah so poročali tudi iz številnih drugih slovenskih občin.

Lani je neurje s točo močno prizadelo Savinjsko regijo, iz občine Žalec so tedaj sporočili, da je nastala škoda v višini skoraj 400.000 evrov, savinjski hmeljarji pa so potarnali, da je bilo v toči poškodovanih več kot 80 odstotkov vseh hmeljišč. 

Raziskava iz leta 2018 je razkrila, da je v Sloveniji danes več naravnih katastrof kot pred 50 leti. Tudi tedaj so se seveda dogajale, a ne tako pogosto in niso bile tako uničujoče kot danes. Glavni razlog za to so podnebne spremembe, ki so povečale število daljših sušnih obdobij in hkrati močnih padavin.

Prav zato je v kmetijstvu zaradi naravnih katastrof škoda iz leta v leto večja, prav tako reke pogosteje poplavljajo. Lani je raziskava Svetovne meteorološke organizacije razkrila, da se je v zadnjih 50 letih v svetu število naravnih katastrof povečalo za petkrat. Slovenija v tem pogledu ni izjema.

Polovica poplavnega območja v porečju Save

O tem, katere slovenske občine so zaradi naravnih katastrof najbolj ogrožene, je težko govoriti, saj je narava vse bolj nepredvidljiva. Do požarov kakopak bolj pogosteje prihaja v občinah, bogatih z gozdovi, poplav je več v okolici rek. V Sloveniji poplave ogrožajo okrog 15 odstotkov površine ozemlja, polovica poplavnega območja je v porečju Save.

Ob zadnjih poplavah so imeli sicer največ nevšečnosti v občinah Osilnica in Kostel. Kar zadeva potrese, za katere Slovenija ni imuna, a se tla k sreči le redko močneje stresejo, so najbolj ogrožene tri regije: Osrednjeslovenska, Posavska in Zasavska. Najmanj ogrožene regije so medtem Koroška, Obalna, Vzhodnoštajerska, Podravska in Pomurska.

Bolj kot vprašanje, kateri župani bodo imeli v naslednjih štirih letih največ dela in navsezadnje stroškov zaradi takšnih in drugačnih naravnih katastrof, je na mestu naslednja misel. Misel o tem, kako bomo vsi skupaj najsrečnejši, če bodo prihajajoče naravne katastrofe povzročile kar najmanj škode. Ali pa če jih sploh ne bi bilo. To bi bilo še najboljše.

Novo na Metroplay: Tomi Meglič o globoki ustvarjalnosti, otroštvu in očetovstvu