Odbor za notranje zadeve bo razpravljal o predlogih novega plačnega zakona: kaj nas čaka?

Odbor DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo se bo popoldne v drugi obravnavi opredelil do predloga zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju. Gre za obsežen zakon z več kot 120 členi, ki je del najobsežnejše prenove plačnega sistema v zadnjih 15 letih.

Zakonski predlog je v veliki meri usklajen z večino sindikatov javnega sektorja. Izjavo o usklajenosti je podpisalo 30 od skupno 46 reprezentativnih sindikatov. Z zakonom bi določili novo plačno lestvico, na kateri bi bila razlika med plačnimi razredi namesto sedanjih štirih tri odstotke.

Predvideno razmerje med najnižjim in najvišjim plačnim razredom je ena proti sedem. Nihče ne bi imel določene plače, ki bi bila nižja od minimalne. Najnižja osnovna plača bi znašala 1253,90 evra bruto, najvišja 8821,04 evra bruto.

Z zakonom bi določili tudi način usklajevanja plač z inflacijo. Med drugim so predvidene spremembe v sistemu napredovanja in nagrajevanja. Prav tako so del predlaganega zakona plačne uvrstitve funkcionarjev. Vsi z njimi niso zadovoljni; iz občin prihajajo pozivi po boljšem ovrednotenju dela županov manjših občin, iz vrst sodnikov in tožilcev pa prihajajo opozorila, da se ne uresničuje ustavna odločba glede sodniških plač.

DZ je o predlogu zakona prejšnji teden že opravil splošno razpravo. Njegovo nadaljnjo obravnavo so podprli koalicijski poslanci, ki so ocenjevali, da zakon prinaša pomembne in potrebne korekcije plačnega sistema. Medtem so se poslanci opozicijskih SDS in NSi ob glasovanju večinsko vzdržali. Ob tem pa so izrazili upanje, da se bo v nadaljnji obravnavi prisluhnilo tudi njihovim predlogom.

Novo na Metroplay: Nuša Lesar o najlepšem letu svojega življenja, materinstvu in delu voditeljice