R. K. | 16. 9. 2022, 06:00
Luka Dončić lahko vašemu otroku pomaga do boljših ocen v šoli!
Učna snov marsikateremu šolarju povzroča preglavice. Našli smo način, kako si lahko slovnična pravila najlažje zapomnite.
Naši košarkarji so te dni zagotovo v središču pozornosti domače javnosti. Največji zvezdnik med njimi - sloviti Luka Dončić - med drugim navdihuje tudi mnoge otroke. To je lahko izredno koristno tudi pri učenju slovenskega jezika, ugotavljajo številni uporabniki spleta. Kako si lahko torej pri učenju pomagamo z imenom in priimkom Luke Dončića?
Posebnost imena, ki ga nosi naš najboljši košarkar, je, da ga je mogoče sklanjati na dva načina. Značilnost moških imen, ki se končajo na črko -a, je namreč ta, da se lahko sklanjajo podobno kot ženska imena, ki imajo enako končnico. Posledično so tudi končnice pri sklanjanju v 2. moški in 1. ženski sklanjatvi enake.
Poleg Luke so takšna imena tudi Saša, Matija, Jaka, Mitja in še nekatera druga.
Najpogostejša sklanjatev, s katero pregibamo moška imena s končnico -a, se imenuje 2. moška sklanjatev. V imenovalniku torej rečemo, da pred nami stoji Luka, v rodilniku, da ni Luke, v dajalniku nekaj damo Luki, v tožilniku tožimo Luko, v mestniku gremo k Luki in v orodniku smo z Luko.
1. moška sklanjatev zveni nekoliko bolj nerodno
Čeprav je pregibanje v 2. moški sklanjatvi povsem pravilno, je v skladu s slovnico tudi uporaba sklanjatve, ki se imenuje 1. moška. Z njo navadno sklanjamo 'običajna' moška imena, kot so Bor, Blaž, Jan, Žan in druga, uporabimo pa jo lahko tudi pri sklanjanju moških imen, ki se končajo na -a.
V tem primeru v imenovalniku prav tako rečemo, da pred nami stoji Luka, a se končnice spremenijo kasneje. V rodilniku tako ni Luka, v dajalniku nekaj damo Luku, v tožilniku tožimo Luka, v mestniku gremo k Luku in v orodniku smo z Lukom.
Katera različica je pogostejša?
V medijih se pogosteje uporablja različica, po kateri navijamo za Luko Dončića in ne za Luka Dončića, spremljamo koše Luke in ne Luka Dončića in smo v dobrem in slabem z Luko in ne z Lukom Dončićem.
V narečjih se uporabljajo tudi nekatere različice sklanjanja imen, ki pa slovnično niso pravilne. Včasih tako morda slišimo tudi, da kdo navija za Lukata. Takšna oblika se pravilno uporablja le za moška imena, ki se končajo s črko -e. Na primer Bine, Tine, Anže itd.
Novo na Metroplay: Karin Velikonja | Slovenka, ki je odprla prvi holistični studio v Evropi