Na več kot 3000 voliščih so volivci izkazali jasno podporo vsem trem zakonov. Je bil izid tesen?
Po večini preštetih glasovnic je jasno, da je večina volivcev potrdila vse tri zakone, o katerih so odločali na današnjih referendumih. Za zdaj kaže na najbolj prepričljivo podporo zakonu o RTVS, najbolj izenačen izid pa je pri spremembah zakona o vladi.
Kaj kažejo številke?
Po več kot desetini preštetih glasovnic se je izkazalo, da je večina volivcev potrdila vse tri zakone, o katerih so odločali na referendumih. Takrat je kazalo na najbolj prepričljivo podporo zakonu o RTVS, najbolj izenačen izid pa je bil pri spremembah zakona o vladi.
Podpora zakonom je bila po polovici preštetih glasovnic še nekoliko višja, kot je kazalo po prvih preštetih glasovnicah.
Sprememba zakona o vladi
Po 97,43 odstotkih preštetih glasovnic je usoda spremembe zakona o dolgotrajni oskrbi sledeča: proti je glasovalo 43,62 odstotkov volilnih upravičencev, za je glasovalo 56,38 odstotkov volivcev. Zakon je zato potrjen.
Novela zakona o RTVS
Za novelo zakona o RTVS je po delnih neuradnih izidih po približno polovici preštetih glasovnic glasovalo 61,6 odstotka, proti pa 38,4 odstotka.
Po 97,02 odstotkih preštetih glasovnic je usoda novele zakona o RTVS sledeča: proti je glasovalo 37,43 odstotkov volilnih upravičencev, za je glasovalo 62,57 odstotkov volivcev. Zakon je zato potrjen.
Spremembe zakona o dolgotrajni oskrbi
Spremembe zakona o dolgotrajni oskrbi je po polovici preštetih glasov podprlo 61 odstotkov, proti je glasovalo 39 odstotkov.
Po 97,43 odstotkih preštetih glasovnic je usoda spremembe zakona o dolgotrajni oskrbi sledeča: proti je glasovalo 38,02 odstotkov volilnih upravičencev, za je glasovalo 61,98 odstotkov volivcev. Zakon je zato potrjen.
Kaj uveljavitev pomeni v praksi?
Vlado trenutno sestavlja 17 ministerstev, s spremembo zakona o vladi pa se bodo odvile številne reorganizacije in s tem uvedba treh novih ministrstev: ministrstvo za solidarno prihodnost, ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter ministrstvo za podnebje in energijo.
Vlada tovrstne spremembe argumentira s hitrejšimi spremembami in učinkovitejšimi odzivi na aktualne družbene izzive. Za izvedbo sprememb dodatna finančna sredstva po njihovi presoji naj ne bi bila potrebna.
Koalicija zadovoljna
Predsednica SD Tanja Fajon je zadovoljna z rezultatom današnjih referendumov, sporočilo ljudi je po njenem mnenju, da koalicija in vlada pod vodstvom Roberta Goloba uživata zelo močno zaupanje. Čas bi bil, da tudi opozicija sprejme, da ni čas za blokade, ampak da bi lahko sodelovali pri dobrih zakonih, je dejala v izjavi ob objavi neuradnih izidov.
Pri mnenju se ji je pridružila tudi predsednica DZ in podpredsednica Svobode Urška Klakočar Zupančič, ki pravi, da je vesela, da živi v državi, kjer želijo ljudje imeti kakovostne zakone in nazaj javno Radiotelevizijo Slovenija (RTVS), svobodno in neodvisno novinarstvo, oddaje ki smo jih radi gledali, in da se lahko novinarji "s polnimi pljuči posvetijo svojemu poslanstvu". Na Facebooku so se oglasili tudi iz Levice in sporočili: "Hvala vsem za vaše glasove in podporo! Današnji dan je zmaga za tisto politiko, ki gradi, ne pa za tisto politiko, ki ruši."
SDS vztraja, da so bili volivci zavedeni
Poslanec SDS Branko Grims močno dvomi, da so se ljudje v celoti zavedali vsebine svojih odločitev. Izglasovali so višje davke, višji rtv-prispevek in ideološki monolit na RTVS ter se odpovedali pravicam iz dolgotrajne oskrbe za vsaj leto dni, je ocenil.
Zahvalil se je vsem, ki so odšli na referendum, še posebej pa tistim, ki so glasovali proti trem zakonom in za to, "da bi bila Slovenija bogatejša, uspešnejša, pluralna in da bi imeli pravice iz trajnostne oskrbe". V takih razmerah se moramo po njegovih besedah vprašati, kakšne so razmere v Sloveniji, da se je "namesto o vsebini uspelo preko medijev kanalizirati razpravo v ideologijo in osebne predsodke, kdo je za tega in kdo je za onega, namesto da bi se ljudje odločali, kaj je zanje bolje, kaj je bolje za njihovo denarnico". "In potem ni čudno, če so razmere v Sloveniji vse bolj podobne tistim iz Nemčije leta 1933," je še dodal.
Janez Janša se je oglasil na Twitterju, kjer je ocenil, da so ljudje glasovali za misleč, da s tem svoje pravice branijo. "S čim jih lahko ob 99-odstotnem medijskem monopolu zavedejo naslednjič," se je vprašal.
Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del