Vse več odpoklicev, kaj je razlog? (Lani jih je bilo v tem obdobju le šest, letos pa ...)

Če redno spremljate naš portal, ste gotovo že opazili, da zelo pogosto poročamo o odpoklicih živil. Te objave so se sploh namnožile v zadnjem obdobju – in če pregledamo objave na spletni strani uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, bomo ugotovili, da je bilo samo oktobra zabeleženih 24 odpoklicev, umikov ali obvestil, lani v tem času pa le šest.

Število odpoklicev ali umikov se je oktobra povečalo tudi glede na pretekle mesece, poroča Siol. Januarja so jih zabeležili devet, februarja sedem, marca deset, aprila 11, maja sedem, junija 14, julija osem, avgusta štiri, septembra 11 in oktobra 24. 

Kaj je razlog?

Kot so na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano povedali za Siol, je povečanje števila odpoklicev delno posledica vse večjega števila oziroma obsega živil, danih na trg, hkrati pa tudi odraz učinkovitosti uradnega nadzora oziroma odraz izboljšanja notranjih kontrol izvajalcev dejavnosti v celotni agroživilski verigi.

Tudi nekdanji vodja uprave za varno hrano Janez Posedi meni, da je razlog za vse več odpoklicev oziroma umikov verjetno povečan nadzor. Poleg tega po njegovih besedah na upravi potrošnike skladno z novim sklepom vlade, ki velja od sredine oktobra, obveščajo o odpoklicu vseh živil, tudi tistih, ki še imajo rok uporabe. Prej za tiste s pretečenim rokom tega niso počeli, razen pri živilih, ki predstavljajo akutno tveganje za zdravje ljudi.

Posedi je dejal še, da je število objav o odpoklicih, umikih ali obvestilih ponavadi odvisno tudi od sezone in da je pričakovano, da se jeseni poveča število objav odpoklicev jesenskega sadja in zelenjave, saj se takrat nad omenjenimi živili izvaja večji nadzor. Tako so letos oktobra zabeležili štiri odpoklice oziroma umike sadja in zelenjave, med njimi kaki, paradižnik, korenček in slive.

Zakaj odpoklici, ko so artikli že na policah?

Na ministrstvu pravijo, da bi, če bi želeli zagotoviti absolutno varnost živil, izvajalci morali vsako živilo pred prodajo analizirati oziroma preveriti, ali je varno, kar pa je v praksi neizvedljivo. Prav tako ni mogoče zagotoviti, da bi takšno preverjanje živil zagotovila država v okviru svojih nadzornih institucij. Z enakimi težavami se soočajo tudi v drugih državah, vključno z državami članicami EU.

Trajanje analize živil je sicer odvisno od njene vrste, od potrebnih dodatnih potrditvenih analiz do parametra, ki se ga gleda. "Mikrobiološka analiza živil traja toliko časa, kolikor je predpisano. Recimo bakterija potrebuje od dva do tri dni, da zraste, potem potrebujejo še od dva do tri dni, da determinirajo, za katero vrsto gre," je povedal Posedi in dodal je postopek nemogoče skrajšati. Analiz, krajših od štiri do pet dni, tako skorajda ni.

Podobno je tudi pri sadju in zelenjavi, torej kemijskih analizah, ki jih, če preverijo najnujnejše, prej kot v treh dneh ni mogoče zaključiti, kar pa je lahko težavno, saj gre za hitro kvarljivo živilo. V izrednih primerih analiza lahko poteka hitreje in mimo delovnega časa, torej tudi ob koncih tedna, vendar so potem te analize tudi dražje. V drugem delu je treba o rezultatih obvestiti še upravo, ki poskrbi, da steče notranja komunikacija in rezultati pridejo v javnost. 

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču