Njegova odpoved je sprožila val ogorčenja med sodelavci, študenti in širšo akademsko skupnostjo, ki menijo, da gre za politično obračunavanje.
Na mariborski filozofski fakulteti je prišlo do enega najbolj odmevnih akademskih sporov v zadnjih letih. Po 32 letih dela je univerzo moral zapustiti izredni profesor Friderik Klampfer, eden najvidnejših slovenskih filozofov, ki predava etiko, politično in socialno filozofijo.
Njegova odpoved je sprožila val ogorčenja med sodelavci, študenti in širšo akademsko skupnostjo, ki menijo, da gre za politično obračunavanje. Vodstvo fakultete in univerze pa vztraja, da je Klampfer sam odgovoren za izgubo delovnega mesta, saj ni pravočasno podal vloge za podaljšanje habilitacije.
Odpuščeni profesor: "Na cesti sem pristal zaradi nesposobnosti. Le da ne svoje."
Klampferja so odpustili iz razloga "nesposobnosti", kar sam označuje kot ironično. Meni, da je žrtev obračunavanja dekana Darka Friša, ki mu očita osebno zamero iz časa predzadnjih dekanskih volitev. Takrat je bil Klampfer predsednik volilne komisije in je vztrajal, da so glasovnice oblikovane tako, da je bilo edinemu kandidatu Frišu možno izraziti tudi nepodporo.
Napetosti so se zaostrile, ko je profesor vložil prošnjo za podaljšanje habilitacije šele 27. januarja, čeprav bi jo moral vsaj šest mesecev prej. Priznal je, da je zamudil rok, a hkrati poudaril, da je bil prisiljen čakati na uredniške odločitve o objavi člankov, ki so ključni za habilitacijo.
Čeprav mu je habilitacijska komisija fakultete 5. februarja odobrila prošnjo za nadaljnje pedagoško delo, je dekan Friš pridobil pravno mnenje, po katerem mu senat tega ni smel potrditi. Na seji 20. februarja je bila točka o izdaji dovoljenja umaknjena z dnevnega reda, Klampferju pa je bilo onemogočeno nadaljevanje dela.
Klampfer je bil nad potezo izjemno presenečen, saj so mu, kot trdi, strokovne službe predhodno zagotovile, da težav zaradi izteka habilitacije ne bi smelo biti. Še bolj se čuti prizadet in ponižan, ker je bil z neugodno situacijo, ki mu je odvzela službo in eksistenco, seznanjen pred občinstvom.
"V vsem času od pritlehne sabotaže moje prošnje za dovoljenje dekan in rektor nista našla časa ali poguma za pogovor o možnih rešitvah! Tako delajo z ljudmi v tej ustanovi, ki si pravi univerza, a bolj spominja na brezdušen birokratski stroj. Kot s kriminalci. Ali potrošnim materialom," navaja Klampfer, ki se bo najverjetneje odločil za pravno varstvo. Klampfer poudarja, da je od oddaje vloge do danes svoje habilitacijske pogoje že izpolnil, a mu kljub temu ni bilo omogočeno nadaljevanje dela.
Odpoved vročena njegovemu sinu
Odpoved delovnega razmerja je bila profesorju vročena na neobičajen način – v njegovem imenu jo je prevzel njegov 18-letni sin, ki mu jo je izročila zasebna detektivka. Takšen način obravnave je sprožil dodatno neodobravanje v akademski sferi.
Podporo sodelavcu s pozivom rektorju Zdravku Kačiču je podpisalo 47 zaposlenih, tudi vidna imena, kot so Bojan Borstner, Katja Košir, Bojan Musil, Boris Vezjak, Igor Žiberna, prav tako donedavna prorektorica mariborske univerze Mihaela Koletnik. "Menimo, da so načela pravičnosti, akademske integritete in profesionalnega odnosa v tem primeru resno ogrožena," so zaman apelirali na rektorja.
Profesorja so podprli tudi študentje – 61 jih je podpisalo peticijo, v kateri so zapisali, da je bil Klampfer vedno zgled etičnega in moralnega odnosa do študentov ter da bo njegovo pomanjkanje močno prizadelo študijski proces, saj nadomestnega strokovnjaka za pet predmetov, ki jih je predaval, ni enostavno najti. V znak protesta so zaposleni pri vhodu v fakulteto prižgali svečo, na stavbi pa so se pojavila sporočila: "Vsi smo Friderik Klampfer."
Vodstvo univerze: "Za vse morajo veljati enaka pravila."
Vodstvo univerze in filozofske fakultete po poročanju Večera vztrajata, da je bil postopek odpovedi izpeljan v skladu s pravili univerze. Darko Friš meni, da bi kakršno koli drugačno ravnanje pomenilo kršenje internih aktov in da morajo vsi zaposleni pravočasno poskrbeti za oddajo vlog. Prav tako trdi, da je bil Klampfer večkrat opozorjen na bližajoči se iztek habilitacije ter da je bil postopek odpovedi zgolj posledica njegove zamude.
Sindikati so na nogah
Sindikati Visokošolskega sindikata Slovenije in Sindikata Univerze v Mariboru so kritični do dogajanja in menijo, da so bila v tem postopku kršena načela akademske integritete. "Postopek obravnave prošnje za odobritev dovoljenja vzbuja močan vtis, da v ospredju niso bili interesi delavca, temveč - nasprotno - vprašanje, kako dr. Klampferju onemogočiti pridobitev dovoljenja. Na to kažejo samovolja in ponižujoča obravnava dr. Klampferja s strani dekana prof. dr. Friša, postopkovne napake in sklicevanje na pravne podlage, ki dr. Klampferju niso bile vročene," sta skupno izjavo podala Visokošolski sindikat Slovenije in Sindikat Univerze v Mariboru. Sprašujejo se, zakaj je Friš sploh imel interes pridobiti pravno mnenje, s katerim izpodbija interes posameznika. Razočarani so tudi, da za zdaj ni nobenega odziva rektorja Kačiča, ki je odpoved delovnega razmerja sopodpisal.
Opozarjajo tudi na dejstvo, da so v preteklosti že obstajali primeri, ko so profesorji ostali brez habilitacije, a jim je bilo omogočeno nadaljnje delo, tokrat pa je bila odpoved izvedena izjemno hitro, v zgolj dveh tednih.
Pred leti je moral oditi Andrej Fištravec
To ni prvi primer, ko je profesor izgubil službo zaradi habilitacije. Leta 2007 je podobno ostal brez dela Andrej Fištravec, kasnejši župan Maribora. Tudi njemu je manjkala objava članka, ki je bil potreben za izvolitev v naziv docenta. Študentje so takrat protestirali pred rektoratom.
Novo na Metroplay: “Ljubljana ni najbolj varno mesto za vsa moja stilska izražanja!” | Metro minutke X Glasovi ponosa