Bomo zaradi nespametnega ravnanja v Sloveniji kmalu izgubili ogrožene živalske in rastlinske vrste?

Z namenjanjem dodatnih predelov gozdov za gospodarsko rabo, kot je urejanje gozdnih vlak, ki smo jih v zadnjih 20 letih samo na območjih Natura 2000 uredili več tisoč kilometrov, izgubljamo pomembna območja za varstvo najbolj ogroženih živalskih in rastlinskih vrst, opozarjajo okoljevarstveniki. Predlagajo ustrezno mrežo gozdnih rezervatov.

Z odpiranjem novih predelov gozdov gospodarjenju je neposredno povezan eden od podukrepov v programu razvoja podeželja 2014-2020. Gre za ukrep, ki je namenjen naložbam v gradnjo in rekonstrukcijo gozdnih cest ter gozdnih vlak. S tem spodbuja odpiranje novih predelov gozdov za gospodarsko rabo, so sporočili iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), Cipre Slovenija in Focusa.

Ukrep dovoljuje širjenje prometnic v zavarovanih območjih

Med merili za izbor je sicer navedeno, da se bodo prometnice urejale le tam, kjer je dejanska odprtost manjša od optimalne. Res je tudi, da maksimalno število točk prejmejo naložbe, v kolikor se več kot polovica prometnic ureja izven območja Natura 2000. "A kljub temu ukrep dovoljuje in spodbuja širjenje prometnic v zavarovanih območjih, ki so bila vzpostavljena zaradi varstva ogroženih živalskih in rastlinskih vrst," je opozorila Katarina Žemlja iz organizacije Cipra Slovenija.

Tomaž Mihelič iz DOPPS je spomnil, da je bilo ugodno ohranitveno stanje naših gozdnih specialistov v preteklosti omogočeno predvsem na račun neodprtih predelov gozda, kjer je bilo zaradi manjše intenzitete sečnje dovolj odmrlega lesa. S tem so se ohranjale najbolj ogrožene vrste, kot je na primer belohrbti detel. "A ta območja pospešeno izgubljamo," je opozoril.

V Sloveniji 170 gozdnih rezervatov

Nina Tome iz Fokusa je poudarila, da bi vsako odpiranje novih predelov gozdov z gozdnimi vlakami nujno potrebovalo analizo groženj, ki jih s tem naredimo biodiverziteti, prav tako pa tudi analizo, kako bomo to poslabšanje ohranitvenega stanja vrst na teh območjih nadomestili. Kot eno od možnosti predlaga učinkovito mrežo gozdnih rezervatov.

Teh imamo v Sloveniji 170 s skupno površino približno 9500 hektarov. Rezervati so majhni in preveč razpršeni po celotnem območju države, je ocenil Mihelič in menil, da za učinkovito varstvo biodiverzitete potrebujemo predvsem večje gozdne rezervate, ki jih v Sloveniji sploh ne poznamo. Kot pozitivne primere je omenil hrvaške narodne parke Severni Velebit, Risnjak in Plitvice.

Novo na Metroplay: Gojmir Lešnjak - Gojc o svoji dolgi in bogati karieri