Dan spomina na žrtve holokavsta: iz Jeruzalema v Slovenijo pripotoval predmet, ki je "simbol upanja in junaštva"

Mednarodna skupnost že osemnajsto leto zapored obeležuje 27. januar kot mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Samo za ta dogodek je iz spominskega središča holokavsta Jad Vašem v Jeruzalemu v Maribor pripotovala posebna violina, simbol upanja in junaštva. Violina je bila last poljskega Juda Mordechaija Schleina Motaleja, ki se je po pomoru svoje družine pri komaj enajstih letih pridružil partizanski enoti, za katero je začel zbirati obveščevalne podatke. Zaradi svoje nadarjenosti je začel redno igrati v klubu nemških vojakov, na nacistični konferenci z dvestotimi oficirji SS se je odločil, da klub razstreli. Motale je umrl, ko je bil star 13 let, edino, kar je ostalo za njim, je violina, ki ji bodo udeleženci spominske slovesnosti prisluhnili tudi v Mariboru.

Govornica bo tudi predsednica DZ

Na osrednji spominski slovesnosti v ljubljanskem Mini teatru, ki jo organizirajo Judovski kulturni center Ljubljana, Mini teater, Judovska skupnost Slovenije, Liberalna judovska skupnost Slovenije in poljsko veleposlaništvo v Ljubljani, bo slavnostna govornica predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. Ministrica za kulturo Asta Vrečko se bo medtem na Poljskem udeležila spominske slovesnosti ob 78. obletnici osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz.

Prav 27. januar je kot svetovni dan spomina na žrtve holokavsta leta 2005 razglasila OZN. Na ta dan leta 1945 je namreč ruska Rdeča armada osvobodila to največje nacistično taborišče smrti. V Auschwitz (poljsko Oswiecim) je bilo deportiranih tudi več kot 2300 Slovencev, od tega jih je v taborišču umrlo več kot 1300. Največji transport iz Slovenije je v Auschwitz prispel 10. avgusta 1942 iz Celja, ko so v to zloglasno taborišče deportirali 333 žensk in 118 moških.

Peter Svetina: "Zoperstaviti se moramo kakršnim koli posegom v človekove pravice"

Varuh človekovih pravic Peter Svetina je pred dnevom spomina na holokavst poudaril pomen ohranjanja spomina in aktivnega preprečevanja kakršnihkoli dejanj, ki bi lahko ponovno pripeljali do hudodelstev zoper človečnost. Med drugim je opozoril na problem širjenja sovražnega govora. "Pod krinko svobode govora je prevečkrat poteptano človekovo dostojanstvo in druge vrednote demokratične pravne države," je poudaril.

"Zaradi nakopičenega nezadovoljstva, stisk in frustracij se tudi danes pogosto srečujemo z eskapadami nestrpnosti, sovraštva in žal tudi fizičnimi obračunavanji."

Svetina meni, da se moramo kot družba skupaj odločno zoperstaviti kakšnim koli posegom v človekove pravice, tudi z besedo. Čeprav so v družbi pravila postavljena tudi z zakonskimi določili, pa meni, da je implementacija teh določb pogosto neprepričljiva, zato ne more priti do sprememb v družbi.

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču