P.M. | 15. 11. 2022, 10:33
Opozorilo nutricionistov: "Če bi Slovenci zaužili več tovrstne hrane, bi bilo nekaterih bolezni manj"
Poleg ugodnega vpliva na prebavo njihovo uživanje zmanjšuje tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni, sladkorne bolezni tipa 2 ter tudi raka.
Ob mednarodnem dnevu polnozrnatih žit so na Inštitutu za nutricionistiko poudarili, da prebivalci Slovenije zaužijejo bistveno premalo prehranskih vlaknin, ki jo vsebujejo tudi polnozrnati žitni izdelki.
Redno vključevanje v prehrano je nujno
Rezultati nacionalno reprezentativne prehranske raziskave SI.Menu so po navedbah Inštituta za nutricionistiko pokazali, da je vnos prehranskih vlaknin nezadosten pri 90 odstotkih mladostnikov in odraslih ter pri 84 odstotkih starejših odraslih. "Podobno stanje opažajo tudi v mnogih drugih razvitih državah, razlog za to pa je sodoben način prehranjevanja, ki vključuje preveč visoko predelanih živil z majhno vsebnostjo prehranskih vlaknin," je navedel Igor Pravst z omenjenega inštituta.
Redno vključevanje polnozrnatih žit v prehrano ima številne dokazane ugodne vplive na zdravje.
Ključni viri prehranskih vlaknin v prehrani so zelenjava in stročnice, sadje ter polnozrnati žitni izdelki. Veliki učinki se dosežejo že z majhnimi spremembami, na primer z zamenjavo belega kruha s polnozrnatim.
Pšenični otrobi za posebej dober učinek
Znanje o pomembnosti prehranskih vlaknin za zdravje sega že v daljno zgodovino, ko so antični Grki pri težavah z zaprtjem priporočali uživanje pšeničnih otrobov. Danes se glavnina žitnih izdelkov izdela iz bele moke, iz katere je odstranjena glavnina prehranskih vlaknin. Prilagodila so se tudi senzorična pričakovanja potrošnikov, ki so vse manj posegali po polnozrnatih živilih.
Slabe prehranske navade so še posebej problematične pri mladostnikih, saj se v tem obdobju oblikujejo vzorci za kasnejša življenjska obdobja.
Z napredkom znanosti na področju prehrane se je izkazalo, da so bile takšne spremembe zelo škodljive. Povečanje vnosa prehranskih vlaknin je tudi cilj nacionalnega programa Dober tek Slovenija 2015-2025, v katerem je izpostavljena potreba po občutnem povečanju deleža prebivalcev, ki uživa polnozrnata živila.
