Rok Kodba | 9. 3. 2023, 20:00

Optične prevare v Ljubljani: na pladnju servirana glava, ljudje visijo s stropa (FOTO)

Aleksandra Saša Prelesnik

Obiskali smo trenutno najbolj zabavni muzej v prestolnici in se prepričali, da tam nič ni tako, kot se zdi na prvi pogled.

Hiša iluzij se nahaja v starejši stavbi na Kongresnem trgu v Ljubljani. Odprla se je leta 2016, a so najprej delovali pod imenom Muzej iluzij in bili del istoimenske franšize muzejev, ki jih najdemo po celem svetu, kasneje pa so se od franšize ločili. To jim je dalo več svobode pri izbiri razstavljenih iluzij.

Eksponati v hiši so razporejeni v pritličnem delu in v dveh nadstropjih, iluzije pa se lahko po principu delovanja med seboj precej razlikujejo. Skupno jim je le to, da so zmožne bolj ali manj uspešno prevarati naše čute.

Aleksandra Saša Prelesnik

Nekatere so kot grafike razporejene po zidovih, druge delujejo s pomočjo zrcal, tretjim so prilagojeni celotni prostori - takšni sta na primer Soba vesoljske meditacije, v kateri se zdi, kot da lebdimo v vesolju ali Obrnjena soba, kjer na videz visimo s stropa. 

Jagode in poševni stolp v Pisi

Prva iluzija naju je s fotografinjo pričakala že pred vhodom v stavbo. Klasična črno-bela spirala, ki jo zavrtiš in v njo strmiš 30 sekund. Ko odvrneš pogled, ti pred očmi še nekaj časa 'pleše' celotna slika.

Uredništvo

V pritličju sva naletela na recepcijo in trgovinico s spominki, v tem delu hiše pa se med drugim nahaja tudi prostor, ki je namenjen najmlajšim. Celo igralnica je napolnjena z različnimi eksponati, od grafik po zidovih do sestavljank, v katere se brez težav zatopijo tudi odrasli.

Nisva se mogla upreti, da se ne bi preizkusila v risanju izhoda iz labirinta na način, da gledaš zrcalno sliko. Ko ti um pravi, da greš levo, oči pa vidijo, kako zavijaš desno, se niti risanje najpreprostejših linij ne zdi enostavno. 

Uredništvo

Ena od zanimivih iluzij, ki sva jih videla v pritličju, je slika rdečih jagod, ki ne bi bila nič posebnega, če jagode v resnici ne bi bile sive. Rdečo barvo vidimo, ker so naši možgani vnaprej naučeni, da so jagode rdeče. Iluzijo je ustvaril japonski psiholog Akiyoshi Kitaoka in je takoj zatem, ko jo je objavil, postala viralna.

Poleg jagod naju je pritegnila še optična prevara, v kateri sta druga ob drugo postavljeni dve enaki fotografiji poševnega stolpa v Pisi. Ker pa je ena od fotografij nekoliko temnejša, se človeškemu očesu zdi, da stolp na eni od fotografij visi bolj kot na drugi.

Aleksandra Saša Prelesnik

Vesoljska meditacija in dvoumni predmeti

Iluzije so razporejene tudi na stenah stopnišča v prvo nadsstropje. Obiskovalca na kratko poučijo tudi o zgodovini in razvoju iluzij v popularni kulturi skozi čas. Iz zapisa na steni sva med drugim izvedela, da so se prve iluzije pojavile že v času antične Grčije.

Posebno pozornost so jim začeli posvečati v 19. in 20. stoletju, ko so se o človeških možganih in našem zaznavanju začeli natančneje spraševati različni psihologi in znanstveniki. Kmalu pa so postale tudi vir zabave za množice.

Aleksandra Saša Prelesnik

Da so iluzije zares lahko zabavne, sva ugotovila že takoj po prihodu v prvo nadstropje, kjer sva naletela na Sobo vesoljske meditacije. V njej se uležeš na za to namenjen prostor, pritisneš na stikalo, nato pa te žeblji dvignejo v zrak, kar daje videz lebdenja v vesolju. To je ena tistih iluzij, ki pridejo do izraza šele na fotografiji. 

V eni od sob so razstavljeni tudi dvoumni predmeti japonskega matematika Kokichija Sugihare. Gre za različne predmete, ki imajo lastnost, da je njihov videz odvisen od perspektive. Tu je riba, ki z enega zornega kota deluje pojedena, medtem ko je z drugega videti cela. Ali pa kocka s kvadratnimi odprtinami, ki ob spremembi perspektive postanejo okrogle, skodelica pravokotne oblike, z druge perspektive postane valjasta in podobno.

Aleksandra Saša Prelesnik/fotomontaža

Obrnjena soba in polna diskoteka

Ena izmed najprivlačnejših sob v Hiši iluzij je zagotovo Obrnjena soba. Gre za prostor, ki je videti kot kopalnica, a s to razliko, da je vsa kopalniška oprema pritrjena na strop. Če v tej sobi naredimo fotografijo in jo obrnemo na glavo, je videti, kot da z glavo navzdol visimo s stropa.

Obrnjena soba omogoča precej izvirnosti pri fotografiranju, če je le na voljo dovolj časa in na fotografiranje ne čakajo drugi obiskovalci. Midva sva imela srečo, da v delu dneva, ko sva hišo obiskala, ni bilo gneče.

Aleksandra Saša Prelesnik

Preden sva se odpravila v najvišje nadstropje, sva se zadržala še pri ogledalih, ki popačijo podobo in pri tistem, ki lahko navidezno zamenja obraz, če se dve osebi postavita nasproti in pravilno poravnata svoji glavi.

Obiskala pa sva tudi Infinity sobo, kjer s pomočjo več ogledal, ki obkrožajo obiskovalca, pričarajo vzdušje nabito polne diskoteke. Ustvariti iluzijo polne dvorane z minimalnim številom udeležencev še nikoli ni bilo tako enostavno. 

Aleksandra Saša Prelesnik

Glava na pladnju in vrtoglavica

Zanimive eksponate je ponujalo tudi najvišje nadstropje. Pritegnila naju je vodovodna pipa, iz katere je tekla voda, a na videz ni imela cevi. Izredno zabaven pa se nama je zdel tudi eksponat v beli sobi s črnimi pikami. Tam sta miza in krožnik. Obiskovalec se skozi luknjo v steni splazi pod mizo, skozi odprtino potisne glavo in se znajde 'na krožniku'

Zaradi posebne postavitve ogledal se zdi, kot da je na mizi tudi dejansko razstavljena samo obiskovalčeva glava. Tudi tukaj lahko nastanejo zabavne fotografije.

Aleksandra Saša Prelesnik

Svojevrstni so tudi izdolbeni obrazi slovenskega pisatelja Ivana Cankarja, ki imajo to posebnost, da se navidezno obračajo za obiskovalcem, ko se ta premika levo ali desno. Iluzija deluje tudi, če obiskovalec počepne ali vstane. 

Na koncu sva obiskala še glavno atrakcijo tega nadstropja - Vortex tunel. Čeprav je tudi ta iluzija lahko zelo zabavna, pa tunel ni za tiste s slabim želodcem. Ko ga prečkamo, namreč dobimo pristen občutek, da se je svet okoli nas začel neusmiljeno vrteti. Hitro se lahko pojavi vrtoglavica.

Aleksandra Saša Prelesnik

Na žalost nama ni uspelo preizkusiti Ames sobe, ki obiskovalca navidezno poveča ali pomanjša, saj v času najinega obiska ni delovala. Gre za optično prevaro, ki jo je leta 1946 predstavil ameriški znanstvenik Adelbert Ames Jr., za ustvarjanje velikanov in palčkov pa so jo pogosto uporabljali tudi v filmski industriji.

Klub temu pa sva v Hiši iluzij preživela dve zabavni uri, ki sta bili hkrati tudi poučen uvod v svet in zgodovino iluzij.

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču