Osnovne šole v boj proti zavrženi hrani: kaj narediti z živili, ki so za v smeti?

V šolskem letu 2021/2022 se je projektu pridružilo rekordnih 160 izobraževalnih ustanov in vrtcev. Skupno je sodelovalo več kot 7600 otrok in mladostnikov ter 734 mentorjev.

Z raznolikimi aktivnostmi, merjenjem količin zavržene hrane in osveščanjem so ustanove količino zavržene hrane v povprečju zmanjšale za 30 %, nekatere pa so uspele zavržke hrane zmanjšati celo do 90 %.

Osrednji namen projekta Hrana ni za tjavendan je ozaveščati otroke, mladostnike, starše in učitelje o zaskrbljujočih količinah hrane, ki jo vsakodnevno zavrženo, ter obenem ponuditi orodja za reševanje problematike v njihovem vsakdanu.

Mi verjamemo, da hrana ni za tjavendan.💚 Tako so tudi banane na sliki postale nova jed. Oddajte svoj recikliran recept na tej povezavi https://t.co/YRz9hgrIAR 👈 in sodelujte v nagradnem natečaju za vrednostno kartico v višini 100 EUR.🎁#HranaNiZaTjavendan #DanBrezZavrženeHrane pic.twitter.com/5F2mXpXNTf

— Lidl Slovenija (@LidlSLO) April 13, 2022

Aktivnosti na šoli

V okviru projekta so tako otroci in mentorji v svojem okolju poiskali priložnosti in uvedli različne ukrepe za zmanjšanje zavržene hrane in po rezultatih projekta sodeč, bili pri tem zelo uspešni. "Ponosni smo na dejstvo, da smo letos zabeležili rekordno število prijavljenih ustanov. To nam daje vedeti, da projekt raste iz leta v leto in da se na šolah problematike zavržene hrane še kako dobro zavedajo. Mentorji so nam poročali tudi o tem, da so otroci znanje prenesli v domače okolje – v gospodinjstva, kjer po statističnih podatkih še vedno nastane največ zavržene hrane," je po poročanju portala celje.info izpostavil Gregor Cerar, nacionalni koordinator programa Ekošola.

Kot je še dodal, so v okviru projekta za otroke pripravili tudi družinski dnevnik zavržene hrane, ki je bil namenjen prav družinam – s pomočjo dnevnikov so merili količine zavržene hrane, ugotavljali vzroke za to in prispevali zanimive domače reciklirane recepte.

Reciklirana kuharija

Sodelujoči v projektu Hrana ni za tjavendan so imeli možnost sodelovati tudi v natečaju Reciklirana kuharija, v okviru katerega so ustvarili okusne in preproste recepte iz ostankov hrane, ki bi sicer romali v smeti.

Otroci so skupaj z mentorji ustvarili kar 271 domiselnih receptov, partnerji projekta pa so nagradili 20 najboljših. Iz zmagovalnih receptov je nastala tudi knjižica Reciklirana kuharija.

Novo na Metroplay: Karin Velikonja | Slovenka, ki je odprla prvi holistični studio v Evropi