Umetna inteligenca spreminja svet okoli nas. Pa je to zares razlog za menjavo službe?

Podjetja se pri iskanju in zadržanju kadrov soočajo s številnimi izzivi. Osrednji motivator za menjavo delodajalca pri domačih zaposlenih ostaja plača, pri privabljanju tujcev pa je to varnost. Pripraviti se je treba tudi na generacijo Z, ki je drugačna in se ji bo treba prilagoditi, je bilo mogoče slišati na današnjem dogodku Adecca Slovenije.

Podjetja v zahodnih državah se, ko gre za iskanje kadra in zadržanje zaposlenih, soočajo z več izzivi, je na dogodku na temo trga dela v Ljubljani poudarila predstavnica zaposlovalne agencije Adecco Slovenija Mirela Kurt. Med njimi je izpostavila odsotnost kandidatov, po svetu je namreč 5,6 milijona praznih delovnih mest, pomanjkanje znanja in veščin, zaradi česar bo do leta 2027 šest od desetih delavcev potrebovalo prekvalifikacijo, in nezadovoljstvo zaposlenih, ki ima za posledico veliko fluktuacijo.

Kako avtomatizacija in digitalizacija spreminjata svet dela

"Svet dela je kompleksen," je nadaljevala Kurt. Avtomatizacija in digitalizacija spreminjata svet, delo na daljavo bo ostalo, hibridno delovno okolje je nova delovna norma, je naštela. Poleg tega je prihodnost po njenih besedah negotova. Globalno gospodarstvo ostaja pod pritiskom inflacije, dogajajo se podnebne spremembe, "umetna inteligenca spreminja vse okoli nas".

V zvezi s Slovenijo je spomnila, da ima rekordnih 941.000 delovno aktivnih, posledično pa je prišlo do pasivnega vedenja kandidatov glede novih zaposlitev. Po državi je sicer razpisanih 20.500 prostih delovnih mest pri 4500 podjetjih.

Po raziskavah Adecca lokalne kandidate pri menjavi delodajalca še vedno najbolj motivira plača, sledijo možnosti fleksibilnega dela, kariernega razvoja ter mentalno zdravje in počutje.

Sicer pa slovenska podjetja pomanjkanje delovne sile še vedno naslavljajo z zaposlovanjem tujih delavcev, ki jih je 148.678 in predstavljajo že 15,8 odstotka vse delovne sile (leta 2017 je bil ta delež 6,6-odstoten). 79 odstotkov tujih delavcev je iz držav nekdanje Jugoslavije, v porastu pa je tudi prihod delavcev iz Južne Azije - Indije, Nepala, Bangladeša in Filipinov. Podjetja, ki želijo privabiti tuje delavce, se morajo zavedati, da so tem posebej pomembni varnost, namestitev, konkurenčno plačilo in vključenost, je opozorila Kurt.

Vrednote in pričakovanja nove delovne sile

Posebej se je dotaknila še 489.067 predstavnikov generacije Z v Sloveniji, rojenih med letoma 1995 in 2015, ki da bodo leta 2027 predstavljali 25 odstotkov delovne sile v državi. To so digitalni domorodci, dobro so tehnično podkovani, so veliko bolj pragmatični in realistični, finančno konzervativni, usmerjeni v samostojno podjetništvo, raznoliki, a vključujoči, individualistični, a hkrati pripravljeni na sodelovanje, visoko družbeno ozaveščeni globalni državljani, jih je opisala. Je pa zanje značilen krajši razpon pozornosti, je dodala.

Med glavnimi motivatorji te generacije je omenila vrednote, postavljanje in merjenje, pravično plačilo in vključenost. "To je generacija, ki ni tiho," je poudarila. Treba bo sprejemati drugačnost njenih predstavnikov, saj se jih ne bo dalo prilagoditi podjetjem, z njimi aktivno komunicirati, vprašati za mnenje, je prepričana.

Kurt je spregovorila še o generativni umetni inteligenci. Glede na raziskavo, ki jo je povzela, jo že uporablja 62 odstotkov zaposlenih v Sloveniji. Sprejem umetne inteligence je po njenih besedah najhitrejši v Avstraliji, na Kitajskem in v Švici, Slovenija je z 62 odstotki v zadnjem delu druge tretjine lestvice. Med sektorji je uporaba najbolj prisotna v spletni trgovini, v razvoju trajnostne tehnologije ter na področju inovacij za izboljšanje medicine, okolja, kmetijstva. Na repu sta zdravstvo in prevozništvo.

Gost današnjega dogodka je bil selektor slovenske nogometne reprezentance Matjaž Kek, ki je v pogovoru izpostavil pomen sodelovanja in komunikacije za uspeh. Prav tako je potrebna ustrezna hierarhija, ki mora temeljiti na znanju, je menil. Nujno je veliko in trdo delati, verjame. Napake so del procesa in jih je treba odpravljati, kadar ne gre, pa je treba biti, če je osnova zdrava, po njegovih besedah potrpežljiv, če ne, pa ne vztrajati, temveč iti dalje. Izpostavil je tudi pomen nenehnega učenja.

O pravici do odklopa, o kateri je v zadnjem obdobju veliko govora, je dejal, da se sam v resnici nikoli ne odklopi. Glede enakosti med spoloma je medtem povedal, da se s tem vprašanjem ne ukvarja, temveč sledi načelu, da "tisti, ki zna, zna, tisti, ki ne, pa ne". Potrdil je tudi, da vključevanje mladih v ekipo ni lahko delo, da pa se ga da s pravim individualnim pristopom uspešno izvesti.

Novo na Metroplay: Karin Velikonja | Slovenka, ki je odprla prvi holistični studio v Evropi