Središče prestolnice v barvah mavrice: na Paradi ponosa 3.500 udeležencev pozivalo k solidarnosti in dostojanstvu (FOTO)

Tradicionalna povorka, v kateri je po navedbah organizatorjev sodelovalo 3500 ljudi, je sklenila večdnevno festivalsko dogajanje. Minila je v znamenju pozivov k solidarnosti in skupnemu boju za človekovo dostojanstvo povsod po svetu.

Izpostavili so prisotnost vojn, rasizma, homo-, trans-, bi- in interfobije, nasilja in drugih oblik zatiranj ter posledice podnebnih sprememb, zato je treba po njihovem mnenju "še toliko radikalneje živeti mednarodno solidarnost in stopiti skupaj preko meja in kontinentov" in se upreti splošni mentaliteti individualizma. "Uprimo se oblasti in sistemom, ki nas predalčkajo na 'naše in tuje', na 'prave in neprave'. Zahtevajmo pravice za vse," so sporočili in dodali, da je solidarnost ključna pot do več pravičnosti.

Predsednica Društva Parada ponosa Simona Muršec je pred začetkom festivala dejala, da politične oblasti v Sloveniji še vedno niso sposobne zagotoviti temeljnih pravic za vse ne glede na poreklo, barvo kože ali spolno usmerjenost. Izpostavila je, da bi morali v luči solidarnosti, ki je pomemben del festivala, pozornost usmeriti predvsem osebam iz skupnosti LGBTIQ+, ki v Sloveniji iščejo mednarodno zaščito in pribežališče, in jim to tudi nuditi.

Sporočilo so predstavili tudi na osrednjem večernem dogodku, kjer so h govorom povabili govorce z različnih področij, od predstavnikov oziroma predstavnic gibanja Parada ponosa iz Slovenije, BIH in Ukrajine, do podnebne aktivistke iz Nemčije.

Na Kongresnem trgu v Ljubljani je zbrane prvič nagovorila tudi predsednica države Nataša Pirc Musar. "Parada ponosa je več kot le barvit dogodek in mavrične zastave. Je izraz zavzemanja za človekovo dostojanstvo. Je protest z jasnim sporočilom, da je vsak človek, ne glede na svojo spolno usmerjenost, spolno identiteto ali spolni izraz, vreden spoštovanja, ljubezni in enake obravnave," je poudarila.

Po njenih besedah gre tudi za priložnost za spodbujanje sprememb v družbi in tako opomin, da je še vedno potrebno opraviti veliko dela, da bi zagotovili enakost za vse.

"Ponos je močno čustvo, ki lahko spodbudi pozitivne spremembe. Ko ljudje stopijo na ulice s ponosom in samozavestjo, kažejo ostalim, da je sprejemanje ključnega pomena in da je ljubezen tisto gibalo, ki nas bogati in dela boljše, dobre, plemenite. Ljubezen nima nalepk, nima razlag. Je, kar je, čista in preprosta. Ljubezen je voda življenja," je dodala Pirc Musar.

Paradni dan se je začel že dopoldne v Parku Zvezda na Paradnem mestu, kjer so se na stojnicah in z različnimi aktivnostmi predstavljale LGBTIQ+ organizacije in organizacije, ki s svojimi aktivnostmi naslavljajo LGBTIQ+ tematike. Povorka pa je ob 18. uri krenila z Metelkove.

Današnje parade se je udeležilo tudi več vidnih imen, med njimi tudi ministra iz vrst Levice, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec in minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, ki je prvi slovenski minister, ki, kot so sporočili z ministrstva, ne skriva svoje istospolne usmerjenosti.

Mesec je v poslanici ob Paradi ponosa zapisal, da bodo parade ponosa potrebne, dokler bodo obstajali politiki, javne osebe in drugi, ki kažejo s prstom in blatijo vse tiste, ki ne ustrezajo njihovim predstavam o tem, kako bi morali živeti in od kod bi morali izvirati. Opozoril je še, da bi morala biti spol in spolna usmerjenost pri pridobivanju pravic nepomembna.

Parada je sklenila večdnevno festivalsko dogajanje

Že dopoldne je 18 nevladnih organizacij, med njimi Amnesty International Slovenije, Društvo DIH, Društvo Parada ponosa, DrogArt, Maribor skozi rožnata očala in TransAkcija, medtem danes uradno začelo spletno peticijo, s katero ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja pozivajo, naj spremeni člen pravilnika o izvrševanju zakona o matičnem registru tako, da bo trans osebam v postopku pravnega priznanja spola omogočena samoopredelitev.

Kot so pojasnili v sporočilu za javnost, v Sloveniji trenutno taka samoopredelitev ni mogoča, saj člen omenjenega pravilnika predvideva, da morajo transspolne osebe za spremembo podatka o spolu v svojih dokumentih predložiti zdravniško potrdilo. V praksi to pomeni, da so prisiljene v okviru psihiatrične obravnave pridobiti diagnozo duševne motnje, so pojasnili.

Dva incidenta

V lokalu Pritličje, ki se nahaja v središču mesta, so danes na Twitterju objavili posnetek osebe, ki je razbila okno, na katerem je visela mavrična zastava. "Po napadu neonacistov na Cafe Open, po vseh verbalnih in fizičnih napadih na LGBTIQ+ skupnost, se je danes javno spodbujanje sovraštva spet materializiralo. Zgodovina se ponavlja in nadaljuje," so opozorili. Homofobni napad se je po poročanju Dela zgodil tudi na Bavarskem dvoru, žrtev je bila mlada oseba z mavrično zastavo.

Posnetek iz Pritličja:

Novo na Metroplay: Nuša Lesar o najlepšem letu svojega življenja, materinstvu in delu voditeljice