Katera stranka bi zmagala na parlamentarnih volitvah? Največ bi jih glasovalo za ...

Na parlamentarnih volitvah bi po anketi Mediane za časopis Delo zmago slavila SDS, ki bi jo obkrožilo 24,3 odstotka vprašanih, za dobro odstotno točko več kot maja. Gibanje Svoboda bi izbralo 19,5 odstotka vprašanih oz. za dobri dve odstotni točki več kot maja. Sledijo SD, Levica in NSi, ki ji je podpora padla pod štiri odstotke.

Po Barometru bi bila na tretjem mestu SD, ki bi jo izbralo 5,4 odstotka (maja 4,8 odstotka) vprašanih. Sledila pa bi Levica, ki bi jo po tokratnih raziskavi volilo 4,6 odstotka vprašanih (maja 4,8 odstotka).

Med parlamentarnimi strankami je v primerjavi s prejšnjim merjenjem največ izgubila NSi, in sicer dve odstotni točki, zanjo bi tokrat glasovalo 3,6 odstotka vprašanih. Tako rekoč enak rezultat, posebno ob upoštevanju intervala zaupanja, pa bi dosegle še Resni.ca (3,5 odstotka), Vesna (3,4 odstotka), SNS (3,2 odstotka) in SLS (3 odstotke). Piratska stranka bi dobila 1,8 odstotka, Naša dežela 0,9 odstotka, Naša prihodnost pa 0,5 odstotka.

Da ne bi volili nobene stranke, je odgovorilo 7,5 odstotka vprašanih, 15,6 odstotka pa je izbralo odgovor ne vem. 1,2 odstotka jih ni želelo odgovoriti, 1,8 odstotka bi oddalo prazno glasovnico.

Raziskavo je Mediana izvedla od 3. do 6. junija na reprezentativnem vzorcu 734 prebivalcev Slovenije. Kot ugotavlja Delo, pa bi bil v primerjavi z nedeljskimi evropskimi volitvami enak le vrstni red prvih dveh. "Predvsem pri manjših strankah igra veliko vlogo nosilec liste in ta praviloma prinese velik delež glasov," je za Delo komentirala direktorica Mediane Janja Božič Marolt. Po njenih besedah se je pri Vladimirju Prebiliču in Petru Gregorčiču pokazalo, da sta Vesno in SLS potegnila naprej kot dobra in kvalificirana komunikatorja ter odločilno pripomogla k njunemu rezultatu.

Kot ugotavlja Delo, bi nedeljske volitve težko neposredno povezali s podobo barometra priljubljenosti politikov, ocene, ki so jih anketirani ta mesec namenili posameznim protagonistom, pa se v določeni meri skladajo z njihovim za zdaj še delnim neuradnim izidom.

Najbolj priljubljeni politiki

Vodilna na lestvici tudi ta mesec ostaja predsednica republike Nataša Pirc Musar. Za njo sta v primerjavi s prejšnjim mesecem mesti zamenjala poslanec SDS in ustanovitelj Platforme sodelovanja Anže Logar ter predsednik SD in minister za gospodarstvo Matjaž Han. Četrta je predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, peti finančni minister Klemen Boštjančič.

Nekateri od bolj izpostavljenih z levosredinskega pola so v primerjavi z majem večinoma zdrseli po lestvici navzdol - najbolj opazno predsednik vlade in Gibanja Svoboda Robert Golob, ki je izgubil šest mest in je zdaj na 15. mestu. Minister za delo Luka Mesec (Levica) je ob izgubi petih mest na zadnjem mestu, vodja poslancev SD Jani Prednik, ki je bil prejšnji mesec deseti, pa je sedemnajsti. Koordinatorica Levice Asta Vrečko je 11.

Velik del predstavnikov desne sredine se je premaknil navzgor - največjo rast ocene beleži vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj, zdaj šesti. Štiri mesta sta pridobila predsednik NSi Matej Tonin ter vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec. Za tri mesta navzgor se je premaknil tudi prvak SDS Janez Janša, ki je zdaj deveti.

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču