Ministrica za javno upravo je zagotovila, da se bodo sprva lotili odprave nesorazmerij. Razložila je, kako.
Plačna nesorazmerja, ki jih bodo glede na vladna izhodišča v pogajanjih s sindikati naslovili najprej, bodo odpravljena pod pogojem, da bodo hkrati dogovorjeni tudi vsi elementi plačne reforme, je poudarila ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik. Vlada je namreč sprejela načelo, da "dokler ni izpogajano vse, ni izpogajano nič".
Ministrica je na novinarski konferenci podrobneje predstavila časovnico za pogajanja z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja. Kot je pojasnila, bo prenova plačnega sistema sestavljena iz dveh delov - vzpostavitve nove plačne lestvice in odprave plačnih nesorazmerij, ki so nastala zaradi preteklih parcialnih posegov v sistem. Pri tem se bodo najprej lotili odprave nesorazmerij.
Opozorila je, da je vlada že večkrat napovedala, da plačna reforma ne bo samo "dodatno vlivanje denarja v plače v javnem sektorju", ampak bo sledila pregledu vseh pravic, obveznosti uslužbencev v javni upravni z namenom pravičnejšega plačnega sistema ter dostopnejših in kvalitetnejših storitev.
"Vseh nesorazmerij se bomo lotili in jih v okviru pogajanj tudi odpravili do konca prihodnjega leta. Ko se bodo razmerja odpravila, se bo postopno začela implementacija nove plačne lestvice," je napovedala ministrica.
V podpis bo dala pogovor
Na pogajanjih, ki se bodo nadaljevala v ponedeljek, bo ministrica, kot je napovedala, sindikatom dala v podpis dogovor, da se pogajajo o vsem, ne samo o posameznih elementih. "Sindikati nenazadnje ščitijo pravice, ki so lahko upravičene ali ne. Interes na nasprotni strani je lahko drugačen kot interes vlade, ki pa vseeno gleda na sistem kot tak in ga želi narediti čim bolj učinkovitega in pravičnega," je dejala.
Po predvideni časovnici bi tako do konca pomladi oz. začetka poletja izpogajali vse elemente prenove plačnega sistema, nato sledi implementacija, ki se izvaja postopoma. "Nekaj že letos, ostali del nesorazmerij v prihodnjem letu in nato postopni prehod na novo plačno lestvico in nov sistem, ki bo v celoti stopil v veljavo leta 2027," je pojasnila ministrica.
O finančnih posledicah plačne reforme ministrica tudi tokrat ni želela govoriti. Kot je zagotovila, sicer imajo izračunan okvirni finančni učinek, a ga ne želi prejudicirati, saj sledijo še pogajanja. Sredstva bodo zagotovili iz proračuna. S prihodnjim letom so predlagali tudi zamrznitev delovne uspešnosti, ki se izplačuje v višini približno 100 milijonov evrov letno.
Plačna reforma: ministrica razložila, kaj bo vlada naredila najprej