Planinske koče se soočajo z vse večjimi finančnimi krizami. Kot so dejali lastniki in najemniki planinskih koč, jim država nikakor ne priskoči na pomoč.
Planinske koče se soočajo s pomanjkanjem financiranja ter tudi s pomanjkanjem usposobljenega kadra, ki bi bil pripravljen opravljati tako naporno delo. Čeprav so se lastniki koč že večkrat obrnili na Planinsko zvezo Slovenije, pa jim ta ni bila v pomoč.
Kot so poročali v Tedniku, se Koča Draga Karolina na Velikem Snežniku sooča s številnimi težavami. Kljub temu, da so visoko v gorah, nimajo mobilnega signala, elektrike in vode, zanje veljajo enaki predpisi kot za gostinske obrate v dolini. Koča na Snežniku je ena edinih koč, ki jo oskrbujejo peš, saj bi helikopterski prevoz predstavljal prevelik strošek.
V nadaljevanju so pojasnili, da s strani Planinske zveze Slovenije nimajo nobene podpore, čeprav koča potrebuje celovito obnovo. Koča namreč ni deležna niti obiska strokovnjaka, ki bi ocenil sanacijo. S težavno sanacijo so se soočili tudi v Planinskem društvu Postojna, kjer so prenovili Vojkovo kočo na Nanosu. Kot so povedali za omenjeno oddajo, jih je obnova koče tako finančno izmučila, da sedaj razmišljajo tudi o prodaji.
Predsednica društva Neva Šemrov je dejala, da razmišljala, da bi prodali kočo Mladiko in tako imeli le eno kočo, za katero bi zgledno skrbeli. Pojasnila je, da so se morali močno zadolžiti, čeprav so bili med 24 društvi, ki so pred tremi leti pridobila sredstva iz edinega razpisa za energetsko in okoljsko obnovo planinskih koč v vrednosti pet milijonov evrov. "Končna številka je 560 tisoč evrov. 280 tisoč je bilo iz razpisa, ostalo smo nekje napraskali," je razložila. "Trenutno imamo kredita 150 tisoč evrov." Šele obnova pa je pokazala, v kakšnem slabem stanju je bil zgornji del koče, zaradi česar je bila ta obsežnejša, kot pa so pričakovali. Čeprav so kočo pred kratkim znova odprli, pa dela še nikakor niso končana.
S podobnimi izzivi se srečujejo tudi v Planinskem društvu Jesenice, v katerem imajo pet koč. Zaradi obnove Koče pri izviru Soče pa so se znašli še v hujših finančnih škripcih kot v postojnskem društvu. Koča jih je namreč stala 800 tisoč evrov, pričakovali pa so, da bodo denar dobili iz razpisa, vendar jim je za to zmanjkala ena točka. Tako so se morali zadolžiti sami, kočo pa so morali zgraditi na novo. Ravno zaradi teh razlogov pa razmišljajo tudi o prodaji.
V Planinski zvezi Slovenije pa imajo zvezane roke, kot so pojasnili, denarja za obnove planinskih koč nimajo. Prav tako ni več podpore domačih podjetij. Po oceni Planinske zveze Slovenije še polovica od 159 koč potrebuje obnovo, država pa o novih razpisih ne razmišlja. Vse to pa vodi v komercializacijo koč, nekatera društva tako koče oddajajo v najem, ostale pa imajo oskrbniški sistem, kjer društva oskrbnikom plačujejo določen odstotek od zaslužka. Ta je običajno 30 odstotkov.
Najemnine koč pa so medtem vrtoglave, gibljejo se od 500 evrov na mesec pa vse do 50 tisoč na leto. Delo pa medtem veliko zahtevnejše ter plačano enako ali celo manj od dela v dolini. Prav tako morajo gostje, ki želijo prenočiti v koči, nastanitev z vsemi dodatnimi ugodnostmi plačati vnaprej. Prav tako denarja ne dobijo nazaj, v kolikor rezervacijo ne odpovejo dovolj hitro. Za ta korak so se najemniki odločili zaradi neprihoda gostov, zaradi česar so rezervirane sobe samevale, zaslužek pa je izpuhtel v zrak. Vse tegobe in težave oskrbnikov planinskih koč pa nakazujejo na to, da se je čas "dobrih in starih" nočitev v kočah končal.
Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del