J. B. | 18. 9. 2022, 07:00
Po poletnem kaosu na Vršiču nas čaka še zimska blokada: je to napoved za rešitev vseh težav
Najvišji slovenski cestni prelaz in svojevrsten turistični biser je že nekaj časa v prvi vrsti razlog za slabo voljo in nezadovoljstvo številnih. Država se je končno lotila urejanja žgoče problematike.
Da se je s prihodom obilnih padavin, ki so v teh dneh zajele Slovenijo, dokončno poslovilo poletje, ni dvoma. Temperature padajo in kmalu bo treba pobrskati po garderobi ter na plan privleči toplejša oblačila. Marsikdo bo brez dvoma žaloval za toplimi dnevi, njihovega slovesa pa so se brez dvoma razveselili ljudje, katerih življenja so tako ali drugače povezana s 1611 metrov visokim prelazom Vršič. Ljudje, ki pa tudi prihoda zime ne bodo proslavili ravno z odpiranjem penine ...
Čisto pravi prometni kaos
Najvišji slovenski cestni prelaz je že dolga leta sila priljubljena turistična točka. Tja radi odidejo tako pohodniki kot kolesarji, žal pa se iz poletja v poletje tam dogajajo tudi prizori, ki nikomur ne morejo biti v ponos. Sredi neokrnjene narave, sredi Triglavskega narodnega parka v poletnih mesecih praktično vsakodnevno prihaja do čisto pravega prometnega kaosa.
Ljudje parkirajo vsepovsod, tudi oziroma predvsem tam, kjer ne bi smeli. Na Vršič turisti radi rinejo celo z avtodomi! Potem pa ... Prometni zastoji, slaba volja, prepiri, nesreče in sem ter tja še kak reševalec, policist oziroma gasilec na nujni vožnji, ki ne more ne naprej ne nazaj.
"S prometom naraščajo obremenitve okolja s hrupom in izpusti škodljivih plinov, večji obisk pa generira tudi več odpadkov in odpadnih vod (na prelazu ni sanitarij), povzroča erozijske procese in negativno vpliva na živalski in rastlinski svet," je Gorenjski glas nedolgo tega citiral javni zavod Turizem Kranjska Gora.
Poletje se torej zdaj poslavlja, z njim Vršič zapuščajo tudi trume turistov, toda nevšečnosti se bodo nadaljevale. Le na drugačen način. Zima pač Vršiču prinaša tudi obilne snežne padavine, ki so glavni krivec, da najvišji slovenski gorski prelaz včasih tudi do pol leta ni prevozen. Vršiško cesto, ki povezuje Bovec oziroma dolino Trente s Kranjsko Goro, namreč ogroža najmanj 27 snežnih plazov, ki po svoji razsežnosti in rušilni moči spadajo med največje v Sloveniji. Nekateri plazovi na svoji poti premagajo celo več kot 1500 višinskih metrov! Prav zaradi plazov, snežnih zametov in nevarnosti bočnega zdrsa je pluženje ceste v zimskih mesecih sila nevarno početje. Pa jo raje kar zaprejo. Država medtem vsako leto za zimsko vzdrževanje ceste zapravi več kot 100 tisoč evrov ...
V vodstvu kranjskogorske občine ob tem poudarjajo, da krivda za tako poletne kot zimske vršiške nevšečnosti ne leži na njihovih plečah. "Če bi bila cesta kranjskogorska, bi bila že urejena. Tako kot so vse naše ceste. Toda Vršiška cesta je državna. Državo pa že 10 let prosimo, naj zadevo uredi," je nedolgo tega za RTV Slovenija poudaril župan Kranjske Gore Janez Hrovat.
V zadnjem času so se stvari glede prelaza Vršič vendarle začele premikati na bolje. Vlada je ureditev ceste čez Vršič uvrstila med prostorske ureditve državnega pomena. Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo je avgusta že objavila razpis za izdelavo strokovnih podlag za pripravo sklepa o pripravi državnega prostorskega načrta za rekonstrukcijo ceste, ki bi omogočila celoletno prevoznost prek Vršiča.
Država rešitev vidi v predoru, ki bi ga zgradili pod vrhom prelaza oziroma predvidoma pod Erjavčevo kočo na gorenjski in razgledišču pri Šupci na primorski strani. Ideja ni nova, Ljubljanski urbanistični zavod je že leta 2005 izdelal študijo s tremi različicami predora.
Vsaj premika se na bolje
Podrobnosti o gradnji še niso znane, poznavalci razmer pa ob tem opozarjajo, da predor kot takšen še ne bi zagotovil prevoznosti ceste skozi vse leto. Kot rečeno, velik problem predstavlja tudi pluženje ceste, kar pomeni, da bi bila potrebna izvedba zaščitnih ukrepov na oziroma ob obstoječi cesti. Obstoječa Vršiška cesta bi po končani gradnji predora sicer dobila funkcijo turistično-panoramske ceste, a v izogib poletnim gnečam bi bilo seveda potrebno urediti tudi dodatne parkirne površine.
Kdaj se bodo načrtovana gradbena dela začela, še ni znano, je pa poslanec Danijel Krivec za Primorske novice pojasnil: "Če bi zadeve tekle hitro, bi do konca leta že lahko imeli strokovne podlage, sledila bi priprava prostorskega načrta, nato razpisov za projektiranje in za izvajalce. Morda bi s pripravami na posege lahko začeli konec prihodnjega leta."
Poletna gneča in zimska neprevoznost bosta torej še nekaj let kruta realnost Vršiča. Toda vsaj premika se na bolje. Vsaj nekaj ...
