P.M. | 27. 12. 2022, 17:11
Bodo cerkveni zvonovi po Sloveniji res utihnili?
Ko pomislimo na cerkve, ne moremo mimo bitja njihovih zvonov. A nekateri ga označujejo s hrupom.
Pri nas imamo 2901 cerkva in kapel, navaja poročilo Slovenske škofovske konference s konca prejšnjega leta. Medtem ko nekaterih zvonjenje cerkvenih zvonov ne moti, bi jih drugi uvrstili med vire onesnaževanja okolja s hrupom.
Občan bi cerkveno zvonjenje opredelil kot hrup
Prek spletnega orodja predlagam vladi.si je občan Anže podal pobudo, da bi se cerkveno zvonjenje opredelilo kot hrup, predvsem v nočnem času od 22. do 6. ure zjutraj. "Mislim, da v tem času zvonjenje nikomur ne koristi, škodi pa veliko ljudem in živalim, ki imajo bolj rahel spanec, živijo v bližini cerkva, imajo izmensko delo in podobno," je zapisal.
Projekt predlagam.vladi.si je del širših naporov za vključitev prebivalcev v procese oblikovanja vladnih politik in ukrepov.
Na njegov spletni predlog so se odzvali na ministrstvu za okolje in prostor, kjer so razložili, da predpisi s področja okolja in varstva pred hrupom, zvonjenje cerkvenih zvonov ne obravnavajo kot vir hrupa. "Zven cerkvenih zvonov praviloma obremenjuje okolje kratkotrajno, saj običajno zvonjenje traja le nekaj minut. Bitje ure pa se običajno izvaja le od jutra do večera in ne ponoči," so zapisali.
Zakonska utemeljitev
Na pobude, ki cerkveno zvonjenje opredeljujejo kot hrup in bi jih uvrstile v uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa, so se pred leti odzvali tudi v Slovenski škofovski konferenci. Kot razlog za nasprotovanje tovrstnim pobudam navajajo evropsko direktivo, ki zvonjenja ne uvršča med hrup, ter odločbo ustavnega sodišča iz aprila 2010. Glede na slednjo je zvonjenje v skladu z ustavo.
Glavna naloga zvonov je ta, da naznanjajo bogoslužna opravila in vabijo k molitvi.
V Slovenski škofovski konferenci zagotavljajo, da po meritvah jakosti zvonov njihova moč ne presega zakonsko določenih norm.
Pravijo tudi, da zvoka zvonov ni mogoče zmanjšati, je pa mogoče prilagoditi čas in dolžino zvonjenja. Predlog je tudi bil, da se posamezniki, ki bivajo v stanovanjskih stavbah blizu cerkvenih zvonikov, dogovorijo za prilagoditev glasnosti zvonov in pogostosti bitja ure znotraj krajevnih skupnosti, občin oziroma župnij.
