Kako oživiti zapuščene in strašljive podhode po Ljubljani? V enem bo kmalu kino, preostali pa ...

Nedavno smo poročali o tem, da želi Mestna občina Ljubljana oživiti nekoč živahen podhod Ajdovščina v središču Ljubljane. Načrtujejo namreč izgradnjo minipleks mestnega kina, ki naj bi obsegal srednjo in dve mali dvorani s skupno več kot 500 sedežev.

To je eden redkih načrtov za revitalizacijo mestnega podhoda: teh podhodov je po Ljubljani še kar precej (podhod Ajdovščina, podhod Plava Laguna, podhod ob Kinu Šiška, ob nakupovalnem centru Supernova Šiška, pasaža Maximarketa, Nebotičnika itd.) in večinoma so v zelo slabem stanju ali celo zapuščeni oziroma propadajo.

Na spletni platformi Pobude meščanov se pogosto pojavljajo pozivi mestni občini, naj uredi določen podhod, saj se meščani ponoči bojijo hoditi mimo (npr. podhod ob Aleji na Celovški cesti), ali poskrbi za njegovo obnovo (npr. pasaža Nebotičnika).

Toda včasih je bilo v podhodih precej bolj pestro. Polni lokalov in trgovin so opravljali zelo podobno funkcijo kot danes trgovski centri. Toda izložbe trgovin danes samevajo, napisi nekoč priljubljenih znamk so zbledeli.

Tu in tam še vztraja kakšen butik ali lokal, ki je videti kot iz socializma, ali kakšna druga trgovina na drobno, ki ne spada na bleščeče, gentrificirane mestne ulice. Zakaj se je njihova "raba" tako spremenila?

Podhodi ostanek časa, ko je bilo vse podrejeno avtomobilom

Po poročanju Forbesa so podhodi cveteli takrat, ko je bilo mesto predvsem podrejeno udobnemu in hitremu potovanju z avtomobilom. Pešci so se morali zato umakniti pod zemljo.

Toda mestna politika se je sčasoma začela približevati pešcem in kolesarjem in ni bila več toliko podrejena avtomobilom, obenem pa so na obrobju mesta nastajala nakupovalna središča, ki so bila bolje prilagojena in dostopna avtomobilom.

"Pešci so začeli uporabljati krajše poti, s tem pa se je promet pod zemljo zmanjšal," je za omenjeni medij povedal Aidan Cerar iz Inštituta za politike prostora.

Med redkimi podhodi oziroma pasažami, ki so še pogosto v rabi, je tako skoraj samo pasaža Maximarketa. Ljubljanska občina je pred leti za 1,1 milijona evrov obnovila Plečnikov podhod, ki povezuje Kongresni trg in Plečnikov trg in oddala dva prostora, vendar obnova ni vplivala na pogostejše zadrževanje meščanov v podhodu, letos pa bodo prenovili Kržičev podhod pod Dunajsko cesto, kjer bodo nato poskušali napolniti prostore z različnimi vsebinami.

In katere vsebine bi bile – poleg kina, ki ga načrtujejo v podhodu Ajdovščina – primerne za revitalizacijo podhodov?

"Iz njih se lahko razvije nova tipologija. Kot so katakombe v Parizu, Neaplju in Rimu postale poseben prostor, na primer v Rimu religiozen prostor, čeprav so bile prvotno pokopališče, obstajajo tudi dejavnosti za podhode v 21. stoletju. Mogoče celo boljših vsebine kot tiste, za katere so bile zgrajene," za Forbes razmišlja arhitekt Miloš Kosec, ki je podal še nekaj drugih zanimivih predlogov, kako bi lahko ponovno oživili mestne podhode: namenili bi jih lahko vsebinam, kakršnih v mestu manjka.

Lahko bi jih denimo uporabili za solidarnostne prostore, na primer vsebine za brezdomce, za kakovostne klube ali produkcijske prostore.

"Nastavki solidarnostnih vsebin že obstajajo: na primer društvo, ki skrbi za brezdomce in jih uršulinski red zdaj želi izseliti iz Plečnikovega podhoda. Ne mislim, da bi bilo treba vse brezdomce umakniti v podhode, vendar pa ti dajejo možnost, da bi tudi centri mesta lahko imeli prostore za marginalizirane in spregledane skupine.

Prav tako bi se lahko razvili produkcijski prostori, ki ne potrebujejo nujno dnevne svetlobe, ob tem pa imajo stik z javnim prostorom in bogatijo mesto s programi, ki sicer na tem mestu ne bi mogli obstajati zaradi visokih najemnin, ali kakovostni klubi, ki bi tam s hrupom manj motili prebivalce, obenem pa poskrbeli za kakovosten in sodoben glasbeno-družabni program," je dejal.

Novo na Metroplay: "Jedrska vojna je realna" | N1 podkast s Suzano Lovec