Eden izmed največjih izzivov, s katerimi se soočamo: večina Slovencev podpira vlaganje v ...

Slovenci podnebne spremembe uvrščamo na četrto mesto med največjimi izzivi, s katerimi se sooča država. Kljub temu se 89 odstotkov Slovencev strinja, da je treba že danes vlagati v prilagajanje podnebnim spremembam, če se želimo dolgoročno izogniti še višjim stroškom, je pokazala raziskava Evropske investicijske banke (EIB).

Med slovenskimi anketiranci jih 91 odstotkov prepoznava potrebo po prilagajanju podnebnim spremembam, kar je sicer tri odstotne točke pod povprečjem EU. Med njimi jih 43 odstotkov oziroma sedem odstotnih točk manj od povprečja EU meni, da bo prilagajanje podnebnim spremembam prednostna naloga države v prihodnjih letih, so v današnjem sporočilu za javnost navedli v EIB.

85 odstotkov anketirancev verjame, da je mogoče z vlaganji v prilagajanje podnebnim spremembam ustvarjati nova delovna mesta in krepiti lokalno gospodarstvo.

89 odstotkov oziroma devet odstotnih točk več od povprečja EU jih je v zadnjih petih letih že doživelo najmanj en ekstremni vremenski dogodek. 62 odstotkov jih je doživelo huda neurja s točo, 46 odstotkov ekstremno vročino in vročinske valove, 34 odstotkov pa posledice suše.

75 odstotkov slovenskih anketirancev oziroma sedem odstotkov več od povprečja EU navaja, da so že občutili najmanj eno neposredno posledico ekstremnih vremenskih dogodkov. 31 odstotkov jih ima izkušnje z motnjami v prometu, kot so zapore cest, uničeni mostovi ali zamude v javnem prevozu (10 odstotnih točk nad povprečjem EU), 23 odstotkov jih je utrpelo premoženjsko škodo (na primer poškodbe strehe, poplave, zemeljske plazove ali erozijo tal), 20 odstotkov pa se jih je moralo soočiti z zvišanjem zavarovalnih premij (devet odstotnih točk nad povprečjem v EU).

Ob naravnih katastrofah se povečuje tudi gospodarska škoda

51 odstotkov Slovencev (21 odstotnih točk pod povprečjem EU) se zaveda, da bodo morali zaradi podnebnih sprememb prilagoditi svoj življenjski slog. 24 odstotkov oziroma 11 odstotnih točk manj od povprečja EU jih meni, da se bodo morali preseliti v kraj, ki bo manj izpostavljen podnebnim vplivom, 18 odstotkov oziroma deset odstotnih točk manj od povprečja EU pa jih meni, da se bodo morali preseliti v hladnejšo regijo ali državo.

78 odstotkov Slovencev oziroma sedem odstotnih točk nad povprečjem EU navaja, da so seznanjeni z ukrepi, ki jih lahko izvedejo za učinkovito prilagoditev svojega doma ali načina življenja.

Kot so ob objavi rezultatov raziskave poudarili v EIB, se ob vse pogostejših in vse hujših naravnih katastrofah povečuje tudi gospodarska škoda zaradi podnebnih sprememb. "Znanstveniki svarijo, da nas bodo tovrstne katastrofe stale vse več," so zapisali.

"Slovenci so na lastni koži občutili vse hujše posledice ekstremnih vremenskih pojavov, kar se kaže v njihovi trdni podpori prilagajanju podnebnim spremembam. Skupina EIB podpira slovenska prizadevanja s financiranjem projektov, ki povečujejo odpornost in hkrati krepijo lokalno gospodarstvo. V prilagajanje vlagamo danes, s čimer ščitimo skupnosti pred prihodnjimi grožnjami, hkrati pa ustvarjamo gospodarske priložnosti v korist vseh," je dejal podpredsednik EIB Kiriakos Kakuris. V avgusta izvedeni anketi so v Sloveniji sodelovale 503 osebe.

Dele Slovenije je pobelil sneg! Nekateri kraji so že pravljično beli (FOTO in VIDEO)