S sovražnim tonom naj bi kričal na žalujoče svojce in s prstom žugal proti njim.
V Bogojini, naselju v Moravskih Toplicah, je na februarskem pogrebu domačina duhovnik Andrej Lažeta zapustil pokopališče, ne da bi dokončal pogrebni obred. Nasprotoval je namreč raztrosu pepela pokojnega.
"Takega pogreba ne bom izvedel!"
Nekaj minut pred začetkom poslovilnega obreda je do žalujočih v mrliški vežici pristopil eden od pogrebcev pogrebne službe z besedami, da bi duhovnik rad govoril s svojci umrlega. Do Lažeta so odšli pokojnikova žena, pokojnikov sin s partnerico in partner sogovornice Martine, sicer hčerke pokojnega, ki je dogodek opisala za Sobotainfo. Nato naj bi se zaslišalo glasno kričanje, iz katerega sta vela jeza in agresija. Kričanje se je slišalo v mrliško vežico, ljudje zunaj pa so obmolknili.
"Takega pogreba ne bom izvedel!" naj bi s sovražnim tonom kričal duhovnik. "Raztros pepela kristjana je greh!" naj bi kričal in s prstom žugal proti žalujočim svojcem.
Čeprav ni duhovnik pred pogrebom niti z eno besedo omenil, da tovrstnih pogrebnih obredov ne opravlja, naj bi se svojci Lažetu opravičili, da niso vedeli, da ne želi opravljati pogrebov z raztrosom pepela, saj je to sicer precej pogosta praksa. Duhovnik naj bi nato sicer začel pogrebni obred: zmolil naj bi očenaš in zdravomarijo, nato pa se po petih minutah preprosto obrnil in odšel. Čeprav so se dogovorili, da bo prebral žalni govor, duhovnik tega ni storil.
Svojci so prizadeti. Hčerka Martina je dejala: "Ko se bom spominjala pogreba svojega očeta, ta ne bo povezan z žalostjo zaradi njegove smrti, ampak s šokom, z žalostjo in razočaranjem nad tem zadnjim obredom. No, v resnici to ni bil obred. Bilo je skrunjenje časti mojega očeta. Hudo mi je in še zdaj ne morem dojeti, da se je to res zgodilo. Vse bolj se mi zdi, da še vedno sanjam." Umrli je sicer bil katoliške veroizpovedi z opravljenimi vsemi zakramenti in si je sam zaželel pogreba z raztrosom pepela.
Je duhovnik kršil pastoralne smernice Slovenske škofovske konference?
Čeprav je hčerka Martina bila prepričana, da duhovnik ni korektno opravil svoje naloge, cerkev dejansko prepoveduje prisostvovanju voditelja pogreba pri sprevodu in dejanju raztrosa. "Raztros pepela izpušča možnost za molitveno spominjanje pokojnika, ki prihaja iz obiskovanja grobov," piše v pastoralnih smernicah Slovenske škofovske konference.
Čeprav v pastoralnih smernicah Slovenske škofovske konference piše, da cerkev "zelo priporoča, naj se ohrani pobožna navada pokopavanja teles rajnih", sežiganje teles sicer ni prepovedano, "razen če je bilo izbrano iz razlogov, ki so nasprotni krščanskemu nauku". Duhovnik lahko v primeru "utemeljenega suma o odločitvi za raztros pepela iz krščanski veri nasprotnih razlogov" odkloni tudi cerkveni obred pred upepelitvijo.
Tudi stališče slovenskih škofov, ki so ga izrazili v pastirskem pismu leta 2018, je, da za kristjana raztros pepela pokojnega ni primeren način. Zapisali so, da mora duhovnik pred samim raztrosom pepela ob žari pred mrliško vežico zaključiti pogrebni obred ali sveto mašo in ne sme sodelovati pri sprevodu in raztrosu pepela na mestu za raztros na pokopališču. So pa dopustili možnost, da duhovnik, ki vodi pogreb v mrliški vežici, cerkvi ali na drugem primernem mestu, pred raztrosom opravi ustrezen del pogrebnega obreda, lahko tudi pogrebno sveto mašo in ga tam zaključi.
Novo na Metroplay: Novinar izza nagrade | N1 podkast s Suzano Lovec