3. 5. 2022, 08:00
Največja plačna vrzel v prid ženskam je v TEJ panogi
Uradni podatki o delovnem vsakdanu Slovencev v marsičem presenečajo. Prepričajte se sami. Kdo dela največ, kdo najmanj, kdo zaluži največ in ali so ženske dovolj plačane.
Ob mednarodnem prazniku dela je Statistični urad RS v pregledu stanja na trgu dela za leto 2021 objavil nekaj zanimivih podatkov. Nekateri izmed njih so bolj, drugi manj pričakovani.
Poklici z najbolj neugodnim urnikom
V letu 2021 je ob sobotah pogosto ali občasno delalo 43,8 % vseh delovno aktivnih, 22,8 % jih je delalo ob nedeljah, 34,4 % zvečer, 14,6 % pa ponoči.
Med poklici, ki so vsaj občasno opravljali delo ob koncu tedna ali ob manj ugodnih urah v dnevu, so izstopali kmetovalci, gozdarji in ribiči.
Največ delovno aktivnih, ki so svoje delo opravljali ob koncu tedna, je bilo v skupini prodajalci (75,0 % jih je delalo ob sobotah, 36,3 % ob nedeljah), ob manj ugodnih urah dneva pa delovno aktivni v poklicni skupini industrijski izdelovalci in sestavljavci (36,3 % jih je delalo ponoči, 54,2 % zvečer).
Delo od doma
Število zaposlenih, ki so svoje delo pogosto opravljali od doma, je naraslo za 24.000, kar je pomenilo 52-odstotno rast v primerjavi z letom 2020.
Od doma je pogosto delalo 8,6 % zaposlenih, 11,6 % pa občasno.
Delež zaposlenih, ki svoje delo včasih ali pogosto opravlja od doma, se je v desetih letih povečal za 6,5 odstotne točke. V letu 2011 je znašal 13,7 %, v letu 2021 pa 20,1 %.
Plače po spolu
Povprečna mesečna bruto plača je znašala 1942 evrov, ločeno po spolu pa pri moških 1979 evrov in pri ženskah 1896 evrov. Plačna vrzel med moškimi in ženskami je tako znašala 4,2 %. Plače so bile z vidika spola popolnoma izenačene le v eni poklicni skupini (strokovnjaki za varstvo okolja).
Najvišja razlika v korist žensk je bila v poklicni skupini gradbinci zaključnih del (46,5 %), najvišja razlika v korist moških pa med razvijalci spletnih multimedijskih rešitev (38,9 %).
Nizka stopnja brezposelnosti
V zadnjih 14 letih je bilo število delovno aktivnih največje leta 2008, 996.000, in tedaj je bila stopnja brezposelnosti najnižja, znašala je 4,4 %. Ravno obrnjeno je bilo leta 2013, ko je bilo število delovno aktivnih najmanjše, 906.000, stopnja brezposelnosti pa je bila najvišja, 10,1-odstotna.
V letu 2021 je bilo delovno aktivnih 972.000 oseb, stopnja brezposelnosti pa je znašala 4,7 %.
Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc
