Pokojnine ne prejema več kot 10 tisoč prebivalcev Slovenije (boleča zgodba o bedi, ki jo preživlja 96-letna Ljubljančanka)

V naši državi živi okoli 10.900 ljudi, starejših od 65 let, ki nimajo statusa: niso upokojenci, ne prejemajo pokojnine niti nimajo kakršnihkoli drugih evidentiranih prihodkov. Med tistimi, ki nimajo pokojnine, je precej kmečkih žena, ki so delale na kmetiji, a niso bile zavarovane, poleg njih pa so brez pokojnine tudi ženske, ki živijo v urbanem okolju, a so bile v službi manj kot 15 let in niso upravičene do pokojnine.

Približno 15 odstotkov tistih – okoli 1600 oseb –, ki nimajo pokojnine, je v statistični obravnavi prebivalcev povsem nevidnih: niso zdravstveno zavarovani, že dlje časa se niso oglasili na nobenem uradu in nasploh ni mogoče ugotoviti, kaj je z njimi.

96-letnica, ki živi sama, a ne prejema nobenega dohodka

96-letna Ljubljančanka živi sama, nepokretna, brez lastnih sredstev, primer izpostavljajo na Delu. Je poročena in živi v enoinpolsobnem stanovanju v hiši v Ljubljani, le streljaj od središča glavnega mesta.

Delala je manj kot 15 let in nima pokojnine. Do pred nekaj leti je sicer imela državno pokojnino, a je bila ta z zakonom za uravnoteženje javnih financ ukinjena. Od takrat nima lastnih prihodkov. Ne more sama kuhati niti vstati iz postelje brez pomoči.

Ko je moral mož zaradi demence pred dobrim letom v dom upokojencev, se ji je življenje obrnilo na glavo. Do takrat sta se namreč preživljala z njegovo pokojnino. Zdaj pa vsa njegova pokojnina in dodatek za pomoč in postrežbo – dobiva 173 evrov, kar je najnižji znesek tega socialnega prejemka – ne zadostujeta več niti zanj, kaj šele za 96-letnico, ki še vedno biva doma, saj si bivanja v domu za starostnike ne more privoščiti. Razliko do polne vrednosti doma, to je okoli 200 evrov mesečno, 96-letnica plačuje iz prihrankov, ki jih z možem še imata na banki.

Sama komaj plača položnice za elektriko, vodo, odvoz smeti ... Gospa, ki nima nobenega prihodka in ne premoženja, do socialnih prejemkov ni upravičena, ker ima mož prihodke. 

Center za socialno delo je zavrnil vlogo za denarno socialno pomoč, za varstveni dodatek, plačilo prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in kritje doplačila zdravstvenih storitev, kar bi vse gospa potrebovala. Upravičena ni niti do dodatka za pomoč in postrežbo, ki je namenjen prav takim ostarelim ali bolnim, kot je ona. Vendar je ta socialni prejemek vezan na pokojnino. Ker nima pokojnine, tudi dodatka za pomoč in postrežbo ne more dobiti.

Kako bo preživela?

Po zakonu so dolžni za starše skrbeti otroci. V tem primeru so to hčerka samohranilka, ki živi na drugem naslovu, in vnuka po pokojnem sinu, oba še študenta.

Seveda študenti ne zmorejo preživljati svojih dedkov in babic. Na srečo sta bila dedek in babica varčna in skrbna, vendar bodo prihranki najkasneje do konca leta skopneli.

Ne dobita pomoči, ker imata prihranke

A tudi varčnost in poštenost 96-letnico in njenega moža tepeta. Če prihrankov ne bi bilo, če bi jih – denimo – pravi čas dvignila in dala v predal, bi bila gospa in njen mož upravičena do socialnih prejemkov. Tako pa nista.

Center za socialno delo, kamor se je njuna hčerka v imenu očeta obrnila, je prošnjo za štiri različne oblike pomoči zavrnil. Kot razlog je poleg prihrankov navedel še moževo enoinpolsobno stanovanje in vrt ob hiši, ki ima posebno parcelno številko. Najprej se morata znebiti tega premoženja, šele nato bi bila upravičena do socialnih prejemkov. Vrt, ki predstavlja hkrati dvorišče hiše, obdeluje vnuk, ki živi v isti hiši kot babica in namerava tu ostati. Če bi dedek vrt prodal, bi prodal neposredno ohišnico. Vendar zaradi demence tako ali tako ne more k notarju in tudi na banko ne. Treba mu je določiti skrbnika, a to je postopek, ki ga je nemogoče izpeljati čez noč. Za začetek: ocena in potrdilo, da je nekdo dementen, staneta 650 evrov.

Z ministrstva za delo so potrdili, da je center za socialno delo odločil pravilno, ko je 93-letnemu dedku in 96-letni babici zavrnil vse oblike pomoči: "Zakonca sta se v skladu z družinsko zakonodajo dolžna med seboj preživljati." Ko ne bo več prihrankov in ne vrta ob hiši, ko tudi družina – v tem primeru hčerka samohranilka in vnuka študenta – ne bo imela več nobenih prihrankov in nobenega premoženja, bodo lahko v skladu z vladno uredbo na center za socialno delo vložili vlogo za oprostitev plačila institucionalnega varstva.

Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj