Pokojnine višje, a delovna doba daljša? Takšna so pojasnila ministrstva

Na ministrstvu za delo, kjer pripravljajo pokojninsko reformo, imajo trenutno na mizi širok nabor možnih ukrepov in scenarijev, kako zagotoviti pravičen, vzdržen in pregleden pokojninski sistem. Na prvem mestu so ukrepi za varno starost.

Med izhodišči za pripravo reforme pa ni dviga upokojitvene starosti, so zagotovili. 

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je namreč med svojimi priporočili za Slovenijo navedla zvišanje najnižje starosti za upokojitev s 60 na 62 let. Pa tudi državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dan Juvan je na seji odbora DZ za delo v januarju napovedal, da bo treba pri pripravi reforme med drugim spregovoriti o postopnem dvigu upokojitvene starosti.

Na prvem mestu so ukrepi za varnost 

Po navedbah ministrstva so medtem na prvem mestu ukrepi za varno starost, torej za oblikovanje sistema, ki bo omogočal dostojne pokojnine.

Za izboljšanje stanja v pokojninski blagajni pa je ključno vprašanje o financiranju pričakovanih povišanih izdatkov, so dodali.

Poudarjajo, da se mora dogovor o predvidenih spremembah sprejemati premišljeno na podlagi razprave vseh deležnikov, predvsem pa na temelju socialnega dialoga in širšega družbenega in medgeneracijskega dogovora o nujnosti sprememb na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Gibanje za dostojno starost Srebrna nit je na sestanku na ministrstvu konec januarja, na katerem so bili tudi predstavniki nekaterih drugih organizacij za pravice upokojencev, prav tako poudarilo, da se mora pokojninski sistem nujno prilagoditi obstoječim in prihajajočim družbenim okoliščinam, v strpni razpravi pa je treba poiskati rešitve ob sodelovanju vseh generacij.

Poleg tega se zavzemajo za zaustavitev pri padanju višine povprečne pokojnine v primerjavi s povprečno plačo. Želijo si, da bi povprečna pokojnina v prihodnosti znašala vsaj 70 odstotkov povprečne plače. 

Minister Luka Mesec medtem verjame, da je treba slediti cilju iz izhodišč, ki so jih socialni partnerji uskladili leta 2017, po katerem bo najnižja nadomestitvena stopnja znašala 70 odstotkov. To po njegovih besedah pomeni, da bi posameznikova pokojnina ob upokojitvi znašala vsaj 70 odstotkov zneska, ki ga je prejemal kot plačo.

Vlada po navedbah državnega sekretarja Juvana načrtuje, da bo koncept izhodišč za reformo poslala Ekonomsko-socialnemu svetu do junija. Spremembe mora vlada pripraviti do konca letošnjega leta, v DZ pa bodo obravnavane do konca leta 2024.

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču